Motnje motorike in motnje govora

Povezane so z motnjami volje ali pa so simptomi in znaki nevrološkega obolenja. V psihiatriji se srečujemo samo z motnjami, ki se dogajajo brez volje bolnika (nehoteno).

MOTNJE:

  • TIKI (trzljaji posameznih mišic)
  • TREMOR (tresenje udov, glave, trupa),
  • VELIKI KONVERZIVNI NAPAD (podoben je epileptičnemu napadu, a se bolnik ne udari, ne izgubi zavesti, ni inkontinenten)
  • PSIHOGENE OHROMITVE (bolniku ohromijo udi zaradi nezavednega čustvenega konflikta).

 

  • GOVOR je sposobnost sporočanja, sprejemanja in razumevanja govorjenih in pisanih sporočil.
  • MOTNJE (predvsem se pojavljajo v nevrologiji):
  •  AFAZIJE (moten je notranji govor – t.j. nastanek in razumevanje govora v možganskih centrih),
  • DIZARTRIJE (motena izgovorjava),
  • MUTACIZEM (bolnik noče govoriti – nasploh), Continue reading “Motnje motorike in motnje govora”

Motnje čustvovanja

ČUSTVOVANJE služi izražanju odnosa do sebe in okolja.

Ločimo:

– AFEKTE = kratkotrajni in siloviti čustveni odzivi (strah, veselje, žalost, jeza, bes),

– RAZPOLOŽENJE = dolgotrajnejše čustveno stanje (optimizem, pesimizem).

 

MOTNJE:

1. KOLIČINSKE:

A) BOLESTNA DEPRESIJA = bolezensko potenciranje pesimizma; kaže se kot POBITOST, HUD OBUP => bolnik vidi izhod le v samomoru; za depresijo so značilni občutki krivde, in upočasnjeni duševni procesi.

B) MANIČNO RAZPOLOŽENJE: na začetku se kaže kot: Continue reading “Motnje čustvovanja”

Motnje pozornosti in osredotočanja

POZORNOST je sposobnost usmerjanja duševnosti na določene vsebine.

OSREDOTOČANJE je sposobnost vzdrževanja pozornosti na določenih vsebinah.

Pri pozornosti oz. koncentraciji sta pomembni dve lastnosti:

– TENACITETA = sposobnost za daljši čas oz. trajno usmerjati pozornost na nek določen predmet ali dogajanje,

– VIGILNOST= sposobnost, da pozornost usmerimo na nekaj novega.

 

MOTNJE:

slabo vzdrževanje pozornosti (ODKRENLJIVOST) = bolnik ni zmožen slediti nekemu dogodku, ne more se na neko stvar skoncentrirati,

RAZTRESENOST = upad aktivne pozornosti, Continue reading “Motnje pozornosti in osredotočanja”

Motnje volje

HOTENJE pomeni zavedanje svobode lastnega odločanja.

MOTNJE:

1. ZMANJŠANJE VOLJE:

VOLJA = psihična dejavnost ki vodi našo aktivnost k določenemu cilju.

ABULIJA = popolna brezvoljnost (hotena dejavnost bolnika je minimalna), spremlja jo tudi motorična nedejavnost – STUPOR (bolnik leži ali sedi domala negibno, ne govori – noče, komaj reagira/ali sploh ne na bolečinske dražljaje, ne hrani se spontano),

HIPOBULIJA = aktivnost volje je zmanjšana, obstaja nekaj motorične dejavnosti – okrnjena in upočasnjena, Continue reading “Motnje volje”

Motnje inteligence in motnje mišljenja

INTELIGENCA je sposobnost človeka, da razumno misli, smotrno ravna in učinkovito obvladuje okolje.

MOTNJE INTELIGENCE:

A) ORGANSKO POGOJENE:

1. PRIMARNE:

DUŠEVNA MANJRAZVITOST (OLIGOFRENIJA) – prirojena ali posledica okvar možganov med porodom ali v prvih treh letih življenja:

debilnost – IQ je 50 – 69 (inteligenčne sposobnosti kot 8 – 12 letni povprečni otrok),

imbecilnost – IQ je 20 – 49 (inteligenčne sposobnosti kot 3 – 7 let star povprečni otrok),

idiotija – IQ je manj kot 19 (inteligenčni razvoj ustreza stopnji največ dve leti staremu otroku).

2. SEKUNDARNE:

UPAD INTELIGENCE – DEMENCA: Continue reading “Motnje inteligence in motnje mišljenja”

Motnje zavesti in spomina

ZAVEST pomeni zavedanje sebe in sveta. Ocenjujemo budnost bolnika in bistrino zavesti.

MOTNJE ZAVESTI:

  • KVANTITATIVNE (prizadeta budnost):
  • SOMNOLENCA (bolnik je zaspan,  z dražljajem ga je mogoče zbuditi, možen razgovor),
  • SOPOR ( bolnik se na dražljaje odziva refleksno, pogovor ni mogoč),
  • KOMA (bolnik se na dražljaje ne odziva);
  • KVALITATIVNE (prizadeta bistrina):
  • ZMEDENOST (bolnik slabše zaznava resničnost npr. zaradi hudega strahu, bolečine),
  • ZAMRAČENOST (bolnik se ne zaveda resničnosti – lahko se vede čisto običajno, kasneje pa se ničesar ne spominja, npr. po epileptičnem napadu).
  • DELIRANTNO SKALJENA ZAVEST (bolnik pod vplivom vidnih in slušnih halucinacij ne dojema resničnosti). Continue reading “Motnje zavesti in spomina”

Motnje predstavljanja

PREDSTAVE so obsežnejša doživetja od zaznav in hkrati zajamejo več čutil.

MOTNJE PREDSTAVLJANJA:

1. ANOMALIJE (niso vedno znak bolezni):

DEJA VU (nekaj se nam zdi znano, a vemo, da tega še nikoli nismo videli, slišali),

JEMAIS VU (vemo, da bi nam nekaj moralo biti znano, a se nam zdi popolnoma novo doživetje).

2. SPOMINSKE HALUCINACIJE (bolnik se domisli česa pozabljenega, ko je ravnal pod tujim vplivom, kar pa ni resnično).

Motnje zaznavanja

ZAZNAVANJE človeku omogoči ustvarjanje podobe sebe in okolja na podlagi dražljajev. Motnje zaznavanja lahko prizadenejo vse čute.

VRSTE MOTENJ:

ELEMENTARNE motnje zaznavanja (npr. pri okvari čutil).

ZAZNAVNE ANOMALIJE (npr. izkrivljene zaznave pri zlorabi nekaterih drog).

DEPERSONALIZACIJE IN DEREALIZACIJE (spremembe pri doživljanju sebe in okolice npr. pri anoreksiji).

ČUTNE PREVARE (iluzije in halucinacije).

 

ILUZIJE so motnje zaznav, ki nastanejo na podlagi resničnega predmeta. Pogosto se pojavljajo zdravemu človeku (npr. v zviti vrvi vidimo kačo), ali pa so patološki pojav (kjer drugi vidimo oblak, bolnik vidi pošast). Continue reading “Motnje zaznavanja”

Krizne intervencije

Krizna situacija oz. kriza pomeni, da se prej znosne okoliščine zaradi dodatnega novega dejavnika spremenijo v neznosne. Nastopi neugodna interakcija med osebnimi potezami posameznika in zunanjim okoljem, kot njegov odziv na te zanj novo nastale okoliščine.

VRSTE KRIZ:

RAZVOJNE KRIZE: vemo, da se bodo v življenju pojavile in so sestavni del človekovega dozorevanja (rojstvo, vstop v šolo, poroka in smrt).  To so krize znotraj človeka.  Negativen iztek razvojnih kriz pripelje do pojava dodatnih stresnih dejavnikov, kar vodi v slabše mentalno in čustveno zdravje.

SITUACIJSKE (naključne) KRIZE: povzročijo jih nenadni zunanji dogodki, nad katerimi oseba nima nadzora. So nepredvidljive in nepričakovane (npr. izguba službe, doma, partnerja,…).

Dejavniki, ki vplivajo na človekovo sposobnost premagovanja krize:

– pomen kriznega dogodka za človeka,

– splošne socialne okoliščine, v katerih živi, Continue reading “Krizne intervencije”

Zdravstvena nega otroka: Kolokvij

TELESNI,DUŠEVNI IN SOCIALNI RAZVOJ OTROKA:
-zdravstveni tehnik pri svojem delu upošteva definicijo zdravja in zdr. nege. izvaja zn po metodi procesa zdr.  nege in po modelu verginije  henderson.

-vloga matere in očeta  da se pripravita na otroka,saj otrok ni samostojen in rabi popolno pomoč. mati se mora popolnoma posvetiti svojemu otroku-hrana,nega,zaščita in ljubezen. te aktivnosti so odvisne tudi od okolja. tudi oče ima pomembno vlogo,mati podpira pri nosečnosti,je prisoten pri porodu,ji pomaga in sodeluje pri negi in vzpodbuja.

-zdravstvena zaščita matere in otroka se obravnava od začetka do konca razvojne dobe. poznamo zaščito  v času nosečnosti,med porodom, po porodu,sledi zaščita dojenčkov,predšolskih,šolskih otrok in mladostnikov. MS aktivno načrtuje zdr. vzgojo ter sodeluje pri svetovanju.

OBDOBJA:
1. predkoncepcijska zaščita: od takrat ko se starša odločita za otroka do zanositve. cilji so: načrtovati čas poroda,spremeniti življenske navade (alko,kajenje,hrana…),izogibanje jemanju zdravil ter možnostim okužbe

2. Prenatalna zaščita: izvajanje preventivnih dejavnosti med nosečnostjo, to so: potrjevanje nosečnosti,določitev porodnega termina,izvajanje zdr.vzgoje,izogibanje kajenju,seznanitev z možnimi znaki nevarnosti v nosečnosti(glavobol,slabost,bolečine,krvavitve),priprava meter in očeta,zagotovitev strokovne pomoči.

3. Perinatalna zaščita: čas od prvih popadkov so zaključenih 7 sin po porodu. Continue reading “Zdravstvena nega otroka: Kolokvij”

Zdravstvena nega otroka: Vprašanja za ponovitev snovi

1.KATERI SO DEJAVNIKI, KI NAJPOGOSTEJE OGROŽAJO ZDRAVJE MALEGA IN PREDŠOLSKEGA OTROKA IN ŠOLARJA PRI NAS V SLOVENIJI?

-neodgovorna uporaba tehnologije

-zaposlenost staršev

-akutne in kronične bolezni

-psihični napori

-slaba zdravstvena prosvetljenost staršev

-slabe življenjske razmere

-tradicija,kultura,vera

-onesnaženje okolja

-nesreče, poškodbe, infekcije Continue reading “Zdravstvena nega otroka: Vprašanja za ponovitev snovi”

Ženski spolni organi

Ženski spolni organi.

Zunanje spolovilo (vulva) je sestavljeno iz:

-nadsramja (mons veneris)

-velikih sramnih ustnic (labia maiora pudendi)

-malih sramnih ustnic (labia minora pudendi)

-ščegetavčka (klitoris)

-zunanje ustje sečnice

-nožničnega vhoda

-deviške kožice (hymen)

-preddvor (vestibulum) Continue reading “Ženski spolni organi”