Ženski spolni organi.

Zunanje spolovilo (vulva) je sestavljeno iz:

-nadsramja (mons veneris)

-velikih sramnih ustnic (labia maiora pudendi)

-malih sramnih ustnic (labia minora pudendi)

-ščegetavčka (klitoris)

-zunanje ustje sečnice

-nožničnega vhoda

-deviške kožice (hymen)

-preddvor (vestibulum)

-presredek (perineum)

Notranja spolovila so:

-nožnica (vagina)

-maternica (uterus)

-jajcevoda (tuba uternia ali salpynx)

-jajčnika (ovarium)

(maternični priveski (adenxi))

Nožnica (vagina)

Nožnica je približno 10-12 cm dolga, iz gladkega mišičja in vezivnega tkiva zgrajen cevast organ. Sprednja stena se dotika zadnje, zgoraj sega vanjo del materničnega vratu z materničnim ustjem. Nožnico znotraj prekriva sluznica, ki je nabrana v prečne gube. Sluznica se spreminja pod vplivom hormonov. Navzven je nožnični vhod do razdevičenja zastrt z deviško kožico. Preko nožnice, materničnega kanala in votline ter jajcevoda pri ženski vsaj teoretično zunanjost povezana s trebušno votlino.

Funkcija: nožnica sprejme spermije med izlivom, preko nje iz maternice izteka menstrualna kri, tvori pa tudi mehki del porodne poti med porodom. Kislo okolje v nožnici je naravna obramba pred vdorom infekcij.

Maternica (uterus)

Maternica leži v mali medenici. Je votel organ hruškaste oblike. Dolga je 7-9 cm, široka do 5 cm in težka 50-70 gramov. Grajena je iz treh plasti, telo (corpus), ožino (isthmus) in vrat (cervix). Del materničnega vratu moli v nožnico, imenuje se porcija (portio). Na njej je tudi maternično ustje, ki je pri ženskah, ki še niso rodile jamičasto, po porodih pa jamičasto razavo.

Maternico od zunaj pokriva potrebušnica (perimetrij), v sredini pa mišičasta plast (miometrij), maternično votlino pa pokriva sluznica (endometrij), ki se spreminja v različnih fazah menstrualnega ciklusa pod vplivom hormonskega delovanja jajčnikov. Leži med sečnim mehurjem in zadnjim črevesom. Upognjena je naprej in se naslanja na mehur. V trebušni votlini je pripeta z gibljivimi materničnimi vezmi. Za maternico je danka, med danko in maternico pa je globok žep trebušne votline pokrit s potrebušnico, imenovan Dughlasev prostor.

Jajčnika (ovarium)

Jajčnik je paren votel organ, velik kot mandelj. Ležita v mali medenici desno in levo ob maternici v široki maternični vezi, gubi trebušne mrene, ki se razteza od maternice proti stranskima stenama male medenice. Z dvema vezema je na eni strani pritrjen na zgornji del materničnega telesa, na drugi pa na steno medenice. V jajčniku nastajajo spolne celice in spolni hormoni. Jajčnik je zgrajen iz sredice in skorje. V sredici so bogati prepleti žil, mezgovnic in živcev. V skorji je že ob rojstvu med vezivom na tisoče nezrelih jajčnih foliklov, vendar kasneje številni propadejo. Folikel obdaja enoslojna povrhnjica, ki izloča ženske spolne hormone (estrogene). Znotraj folikla leži jajčece, ženska spolna celica. Estrogen vpliva na razvoj in delovanje spolovil. Dozorevanje folikla spodbuja hipofiza. Po puberteti približno na vsakih 28 dni dozori po en jajčni folikel, ki se ob ovulaciji odpre, izplavljeno jajčece pa ulovijo resice jajcevoda. Ovulacija je približno v sredini med dvema menstruacijama. Na mestu folikla nastane po ovulaciji pod vplivom hormonov hipofize rumeno telesce. To izloča progesteron, ki pripravi spolne organe na možno nosečnost.

Jajcevoda (tuba uterina ali salpynx)

Jajcevoda sta parni, iz gladkega mišičja grajeni cevki, dolgi približno 10 cm. Znotraj sta pokrita z močno nagubano sluznico z migetalčnim epitelijem, zunaj pa s trebušno mreno. Pri jajčniku je jajcevod odprt, lijakasto razširjen in se končuje z resicami, proti maternici pa se oži in se od strani odpira v maternično votlino. Resice ujamejo zrelo jajčece, ki se izplavi iz folikla. S pomočjo peristaltike in utripanja migetalk potuje jajčece po jajcevodu do maternične votline.

Zunanje spolovilo

Na zgornjem delu zunanjega spolovila je nadsramje (mons veneris), zunanje spolovilo obdaja nožnični vhod . Sestavljata ga kožni gubi, veliki sramni ustnici (labia maiora pudendi), ki obdajata mali sramni ustnici (labia minora pudendi). Ti sta sluznični gubi in spredaj objemata ščegetavček. Med malimi sramnimi ustnicami je pred nožničnim vhodom ustje sečnice. Ščegetavček (klitoris) je, podobno kot moški spolni ud, zgrajen iz brecilnega tkiva. Koža spolovila je poraščena z dlakami, v podkožju je relativno dosti maščobe. Predel med spolovilom in zadnjično odprtino imenujemo presredek (perineum).