ČUSTVOVANJE služi izražanju odnosa do sebe in okolja.
Ločimo:
– AFEKTE = kratkotrajni in siloviti čustveni odzivi (strah, veselje, žalost, jeza, bes),
– RAZPOLOŽENJE = dolgotrajnejše čustveno stanje (optimizem, pesimizem).
MOTNJE:
1. KOLIČINSKE:
A) BOLESTNA DEPRESIJA = bolezensko potenciranje pesimizma; kaže se kot POBITOST, HUD OBUP => bolnik vidi izhod le v samomoru; za depresijo so značilni občutki krivde, in upočasnjeni duševni procesi.
B) MANIČNO RAZPOLOŽENJE: na začetku se kaže kot:
EVFORIJA (stanje , ko človek vidi vse lepo in veselo – v rožicah, večja samozavest, miselni procesi potekajo hitreje),
HIPOMANIČNO STANJE (bolezensko prešerna veselost, pretirana podjetnost),
MANIČNO STANJE (bolezensko razuzdana veselost = vse od kraja mu je smešno, veseli se in hahlja ob najbolj žalostni novici, aktivnost doseže tako mero, da jo ni mogoče kontrolirati in preraste v nekoristen nemir; bolnik ne občuti nobene utrujenosti),
APATIJA (čustvena otopelost, kaže se v pomanjkanju kakršnegakoli čustvenega odziva na zunanje dražljaje).
2. KAKOVOSTNE:
A) ČUSTVENA LABILNOST (prehitro menjavanje čustev ponavadi zaradi nepomembnega vzroka – prej vesel, potem pa zelo žalosten in potrt),
B) ČUSTVENA INKONTINENTNOST (prizadeti se čustvu prehitro ukloni, ga očitno izrazi in se po njem ravna = slabo obvladovanje izražanja čustev),
[wp_ad_camp_1]
C) ČUSTVENA AMBIVALENCA (pojavljanje dveh nasprotujočih čustev do iste osebe ali iste situacije – nekdo je zoprn in ga občudujemo, želimo prevzeti odgovornost, ki se jo hkrati bojimo = blažje oblike poznamo vsi),
D) ČUSTVENA SPLITVENOST (neodzivnost, odmaknjenost),
E) PARATIMIJA IN PARAMIMIJA (oseba pripovedi in vedenja ne spremlja s čustvi, ki jih ponavadi pričakujemo – to motnjo srečamo pri bolnikih s shizofrenijo npr. bolnik z nasmehom pripoveduje o samomorilskih težnjah).