ZAZNAVANJE človeku omogoči ustvarjanje podobe sebe in okolja na podlagi dražljajev. Motnje zaznavanja lahko prizadenejo vse čute.

VRSTE MOTENJ:

ELEMENTARNE motnje zaznavanja (npr. pri okvari čutil).

ZAZNAVNE ANOMALIJE (npr. izkrivljene zaznave pri zlorabi nekaterih drog).

DEPERSONALIZACIJE IN DEREALIZACIJE (spremembe pri doživljanju sebe in okolice npr. pri anoreksiji).

ČUTNE PREVARE (iluzije in halucinacije).

ILUZIJE so motnje zaznav, ki nastanejo na podlagi resničnega predmeta. Pogosto se pojavljajo zdravemu človeku (npr. v zviti vrvi vidimo kačo), ali pa so patološki pojav (kjer drugi vidimo oblak, bolnik vidi pošast).

HALUCINACIJE so motnje zaznav, ki nastanejo brez resničnega predmeta.

Vrste halucinacij:

vidne oz. optične halucinacije (PRIVIDI):

enostavne = FOTOMI (npr, bolnik vidi iskrice),

sestavljene = VIZIJE (bolnik vidi osebe, živali, duhove bodisi črnobelo ali v barvah, pomanjšano ali povečano).

slušne oz. akustične halucinacije:

enostavne =AKOAZMI (npr. šumenje vode),

sestavljene = FONEMI (bolnik sliši točne besede njemu znanih ali neznanih glasov, prihajajo lahko preko zvočnikov, radia, brezžično, lahko so razločni, glasni, tišji, lahko prihajajo iz njega samega – sliši lastne misli, lahko sliši več glasov hkrati – pogovor, lahko bolnika hvalijo ali zasramujejo, mu groze, ukazujejo, prepovedujejo,…)

halucinacije telesnega občutja:

HAPTIČNE (taktilne zaznave na površini telesa, npr. gomazenje),

CENESTETIČNE (občutja v notranjosti telesa, npr. da mu manjka nek organ).

halucinacije voha = OLFAKTORNE (bolnik voha plin, smrad) in okusa = GUSTATORNE (bolnik okusi drugačen okus hrane).

halucinacije ravnotežja = KINESTETIČNE (bolnik ima občutek, da se vse okoli njega vrti, maje, da lebdi in se zato z vso silo drži nečesa).