Category Archives: Psihiatrija

Zdravstvena nega samomorilno ogroženega bolnika

OSNOVNA PRAVILA: sprašujemo, poslušamo, ocenimo samomorilno ogroženost, ukrepamo, če je potrebno, izogibamo se vrednostnim sodbam, ugotavljamo ozadje samomorilnega vedenja ZAGOTOVITEV PREŽIVETJA (nadzor – skrb za varnost).   STOPNJE REAKCIJ IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA BOLNIKA S SAMOMORILNIM POSKUSOM STOPNJA NAIVNOSTI (ob prvem srečanju z bolnikom: šok, nerazumevanje, zanikanje resnosti situacije, želja po umiku) STOPNJA PREPOZNAVANJA (strah, …

Continue reading “Zdravstvena nega samomorilno ogroženega bolnika”

Psihosomatske bolezni

PSIHOSOMATSKE  ALI SOMATOFORNE motnje so prehodne ali trajne motnje telesnega delovanja, ki nastanejo kot posledica delovanja sedanjih ali preteklih psihičnih vplivov in mehanizmov.   PSIHOSOMATSKE BOLEZNI OTROK: ENUREZA = močenje postelje ali hlačk po 4. letu starosti (približno 10 % otrok v tej starosti, 4,5 % v šolski dobi, nekaj tudi adolescentov), pojavlja se nočna …

Continue reading “Psihosomatske bolezni”

Zdravstvena nega bolnika ob pojavu stranskih učinkov zdravil

SEDACIJA (vpliv na budnost) – zaspani, nedejavni, nekomunikativni. Zdravstvena nega: načrt dnevnih aktivnosti, da je bolnik čimbolj aktiven. VPLIV NA GIBALNI SISTEM: ekstrapiramidalni stranski učinki (notranji nemir, siljenje h gibanju, nezbranost, razdražljivost;  nehotni gibi ali krči čeljustnih mišic, jezika, vratnih mišic, mišic grla ali žrela, trupa in okončin. Omilimo z zdravili antiparkinsoniki. ZNAKI PARKINSONIZMA: tremor, …

Continue reading “Zdravstvena nega bolnika ob pojavu stranskih učinkov zdravil”

Zdravljenje bolnikov z duševno motnjo

MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE: NEVROLEPTIKI Delujejo na zveze med živčnimi celicami in zavirajo živahnost psihičnih procesov. Značilnosti: – terapevtski učinki z zakasnitvijo (nekaj tednov), – ne povzročajo odvisnosti.   Indikacije: – psihična stanja (akutna in kronična), – nemir, blodnje, halucinacije, – psihoze, demence.

Nevrotske motnje

NEVROTSKE MOTNJE so tiste duševne motnje, pri katerih je v ospredju simptom ali skupina simptomov, ki so mu tuji in nespremenljivi. Občutek za stvarnost je običajno ohranjen. Vedenje nevrotičnih bolnikov ne odstopa izrazito od družbenih norm. Motnje so sorazmerno trajne, če jih ne zdravimo. Vzroki: – veliko različnih vzrokov in dejavnikov.   MOTNJE: 1. ANKSIOZNO …

Continue reading “Nevrotske motnje”

Motnje potreb

POTREBE so vrojeni nevrofiziološki mehanizmi, ki živo bitje silijo v dejavnosti, ki so nujne za lasten obstoj in ohranjanje vrste. ELEMENTARNE POTREBE: – spanje, – hranjenje, – odvajanje, – spolnost.   SEKUNDARNE POTREBE: – uveljavljanje,

Motnje motorike in motnje govora

Povezane so z motnjami volje ali pa so simptomi in znaki nevrološkega obolenja. V psihiatriji se srečujemo samo z motnjami, ki se dogajajo brez volje bolnika (nehoteno). MOTNJE: TIKI (trzljaji posameznih mišic) TREMOR (tresenje udov, glave, trupa), VELIKI KONVERZIVNI NAPAD (podoben je epileptičnemu napadu, a se bolnik ne udari, ne izgubi zavesti, ni inkontinenten) PSIHOGENE …

Continue reading “Motnje motorike in motnje govora”

Motnje čustvovanja

ČUSTVOVANJE služi izražanju odnosa do sebe in okolja. Ločimo: – AFEKTE = kratkotrajni in siloviti čustveni odzivi (strah, veselje, žalost, jeza, bes), – RAZPOLOŽENJE = dolgotrajnejše čustveno stanje (optimizem, pesimizem).   MOTNJE: 1. KOLIČINSKE: A) BOLESTNA DEPRESIJA = bolezensko potenciranje pesimizma; kaže se kot POBITOST, HUD OBUP => bolnik vidi izhod le v samomoru; za …

Continue reading “Motnje čustvovanja”

Motnje pozornosti in osredotočanja

POZORNOST je sposobnost usmerjanja duševnosti na določene vsebine. OSREDOTOČANJE je sposobnost vzdrževanja pozornosti na določenih vsebinah. Pri pozornosti oz. koncentraciji sta pomembni dve lastnosti: – TENACITETA = sposobnost za daljši čas oz. trajno usmerjati pozornost na nek določen predmet ali dogajanje, – VIGILNOST= sposobnost, da pozornost usmerimo na nekaj novega.   MOTNJE: slabo vzdrževanje pozornosti …

Continue reading “Motnje pozornosti in osredotočanja”

Motnje volje

HOTENJE pomeni zavedanje svobode lastnega odločanja. MOTNJE: 1. ZMANJŠANJE VOLJE: VOLJA = psihična dejavnost ki vodi našo aktivnost k določenemu cilju. ABULIJA = popolna brezvoljnost (hotena dejavnost bolnika je minimalna), spremlja jo tudi motorična nedejavnost – STUPOR (bolnik leži ali sedi domala negibno, ne govori – noče, komaj reagira/ali sploh ne na bolečinske dražljaje, ne …

Continue reading “Motnje volje”

Motnje inteligence in motnje mišljenja

INTELIGENCA je sposobnost človeka, da razumno misli, smotrno ravna in učinkovito obvladuje okolje. MOTNJE INTELIGENCE: A) ORGANSKO POGOJENE: 1. PRIMARNE: DUŠEVNA MANJRAZVITOST (OLIGOFRENIJA) – prirojena ali posledica okvar možganov med porodom ali v prvih treh letih življenja: debilnost – IQ je 50 – 69 (inteligenčne sposobnosti kot 8 – 12 letni povprečni otrok), imbecilnost – …

Continue reading “Motnje inteligence in motnje mišljenja”

Motnje zavesti in spomina

ZAVEST pomeni zavedanje sebe in sveta. Ocenjujemo budnost bolnika in bistrino zavesti. MOTNJE ZAVESTI: KVANTITATIVNE (prizadeta budnost): SOMNOLENCA (bolnik je zaspan,  z dražljajem ga je mogoče zbuditi, možen razgovor), SOPOR ( bolnik se na dražljaje odziva refleksno, pogovor ni mogoč), KOMA (bolnik se na dražljaje ne odziva); KVALITATIVNE (prizadeta bistrina): ZMEDENOST (bolnik slabše zaznava resničnost …

Continue reading “Motnje zavesti in spomina”