OSNOVNA PRAVILA:

• sprašujemo, poslušamo, ocenimo samomorilno ogroženost,
• ukrepamo, če je potrebno,
• izogibamo se vrednostnim sodbam,
• ugotavljamo ozadje samomorilnega vedenja

ZAGOTOVITEV PREŽIVETJA (nadzor – skrb za varnost).

STOPNJE REAKCIJ IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA BOLNIKA S SAMOMORILNIM POSKUSOM

• STOPNJA NAIVNOSTI (ob prvem srečanju z bolnikom: šok, nerazumevanje, zanikanje resnosti situacije, želja po umiku)
• STOPNJA PREPOZNAVANJA (strah, napetost, brezup, zmedenost)
• STOPNJA ODGOVORNOSTI (bolnika hoče zaščititi, pa ne ve kako, pojavljaj se jeza, občutki krivde in odgovornosti),
• STOPNJA INDIVIDUALNE IZBIRE (TZN spozna, da je bolnik sam odgovoren za svoje življenje in da lahko kljub prizadevanjem napravi samomor). Preberi več…

PSIHOSOMATSKE  ALI SOMATOFORNE motnje so prehodne ali trajne motnje telesnega delovanja, ki nastanejo kot posledica delovanja sedanjih ali preteklih psihičnih vplivov in mehanizmov.

PSIHOSOMATSKE BOLEZNI OTROK:

ENUREZA = močenje postelje ali hlačk po 4. letu starosti (približno 10 % otrok v tej starosti, 4,5 % v šolski dobi, nekaj tudi adolescentov),

pojavlja se nočna in dnevna enureza,

primarna (otrok še ni bil držen) in sekundarna (pojavi se, ko je otrok že držal vodo).

ENKOPREZA = nezmožnost kontroliranja defekacije po 3. letu starosti (agresivna zavrtost, perfekcionisti). Preberi več…

SEDACIJA (vpliv na budnost) – zaspani, nedejavni, nekomunikativni.

Zdravstvena nega: načrt dnevnih aktivnosti, da je bolnik čimbolj aktiven.

VPLIV NA GIBALNI SISTEM: ekstrapiramidalni stranski učinki (notranji nemir, siljenje h gibanju, nezbranost, razdražljivost;  nehotni gibi ali krči čeljustnih mišic, jezika, vratnih mišic, mišic grla ali žrela, trupa in okončin.

Omilimo z zdravili antiparkinsoniki.

ZNAKI PARKINSONIZMA: tremor, upočasnjeno gibanje, rigidnost, spremembe hoje in drže telesa, slinjenje in mastna koža. Z novejšimi zdravili je teh težav manj, za tiste, ki se še pojavljajo, je treba poiskati ustrezno pomoč. Poskrbeti je treba, da bolnik ostane čimbolj aktiven in samostojen.

ANTIHOLINERGIČNI UČINEK: suha usta, težave pri požiranju, nenaden padec krvnega tlaka, zastoj urina, zaprtje, nezmožnost potenja, izsušitev vseh sluznic. Bolnik mora veliko po malem piti, ustrezna prehrana, da ni zaprtja. Preberi več…

MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE:

NEVROLEPTIKI

Delujejo na zveze med živčnimi celicami in zavirajo živahnost psihičnih procesov.

Značilnosti:

– terapevtski učinki z zakasnitvijo (nekaj tednov),

– ne povzročajo odvisnosti.

Indikacije:

– psihična stanja (akutna in kronična),

– nemir, blodnje, halucinacije,

– psihoze, demence. Preberi več…

NEVROTSKE MOTNJE so tiste duševne motnje, pri katerih je v ospredju simptom ali skupina simptomov, ki so mu tuji in nespremenljivi.

Občutek za stvarnost je običajno ohranjen. Vedenje nevrotičnih bolnikov ne odstopa izrazito od družbenih norm. Motnje so sorazmerno trajne, če jih ne zdravimo.

Vzroki:

– veliko različnih vzrokov in dejavnikov.

MOTNJE:

1. ANKSIOZNO STANJE:

ANKSIOZNOST = reakcija na subjektivno občutje ogroženosti, strah pa pogojuje objektivna ogroženost,

GENERALIZIRANO ANKSIOZNO STANJE = zanj je značilna prostolebdeča tesnobnost, ki ni v zvezi s kakšno specifično situacijo ali objektom. Preberi več…

POTREBE so vrojeni nevrofiziološki mehanizmi, ki živo bitje silijo v dejavnosti, ki so nujne za lasten obstoj in ohranjanje vrste.

ELEMENTARNE POTREBE:

– spanje,

– hranjenje,

– odvajanje,

– spolnost.

SEKUNDARNE POTREBE:

– uveljavljanje, Preberi več…

Povezane so z motnjami volje ali pa so simptomi in znaki nevrološkega obolenja. V psihiatriji se srečujemo samo z motnjami, ki se dogajajo brez volje bolnika (nehoteno).

MOTNJE:

• TIKI (trzljaji posameznih mišic)
• TREMOR (tresenje udov, glave, trupa),
• VELIKI KONVERZIVNI NAPAD (podoben je epileptičnemu napadu, a se bolnik ne udari, ne izgubi zavesti, ni inkontinenten)
• PSIHOGENE OHROMITVE (bolniku ohromijo udi zaradi nezavednega čustvenega konflikta).

• GOVOR je sposobnost sporočanja, sprejemanja in razumevanja govorjenih in pisanih sporočil.
• MOTNJE (predvsem se pojavljajo v nevrologiji):
•  AFAZIJE (moten je notranji govor – t.j. nastanek in razumevanje govora v možganskih centrih),
• DIZARTRIJE (motena izgovorjava),
• MUTACIZEM (bolnik noče govoriti – nasploh), Preberi več…

ČUSTVOVANJE služi izražanju odnosa do sebe in okolja.

Ločimo:

– AFEKTE = kratkotrajni in siloviti čustveni odzivi (strah, veselje, žalost, jeza, bes),

– RAZPOLOŽENJE = dolgotrajnejše čustveno stanje (optimizem, pesimizem).

MOTNJE:

1. KOLIČINSKE:

A) BOLESTNA DEPRESIJA = bolezensko potenciranje pesimizma; kaže se kot POBITOST, HUD OBUP => bolnik vidi izhod le v samomoru; za depresijo so značilni občutki krivde, in upočasnjeni duševni procesi.

B) MANIČNO RAZPOLOŽENJE: na začetku se kaže kot: Preberi več…

POZORNOST je sposobnost usmerjanja duševnosti na določene vsebine.

OSREDOTOČANJE je sposobnost vzdrževanja pozornosti na določenih vsebinah.

Pri pozornosti oz. koncentraciji sta pomembni dve lastnosti:

– TENACITETA = sposobnost za daljši čas oz. trajno usmerjati pozornost na nek določen predmet ali dogajanje,

– VIGILNOST= sposobnost, da pozornost usmerimo na nekaj novega.

MOTNJE:

slabo vzdrževanje pozornosti (ODKRENLJIVOST) = bolnik ni zmožen slediti nekemu dogodku, ne more se na neko stvar skoncentrirati,

RAZTRESENOST = upad aktivne pozornosti, Preberi več…

HOTENJE pomeni zavedanje svobode lastnega odločanja.

MOTNJE:

1. ZMANJŠANJE VOLJE:

VOLJA = psihična dejavnost ki vodi našo aktivnost k določenemu cilju.

ABULIJA = popolna brezvoljnost (hotena dejavnost bolnika je minimalna), spremlja jo tudi motorična nedejavnost – STUPOR (bolnik leži ali sedi domala negibno, ne govori – noče, komaj reagira/ali sploh ne na bolečinske dražljaje, ne hrani se spontano),

HIPOBULIJA = aktivnost volje je zmanjšana, obstaja nekaj motorične dejavnosti – okrnjena in upočasnjena, Preberi več…

INTELIGENCA je sposobnost človeka, da razumno misli, smotrno ravna in učinkovito obvladuje okolje.

MOTNJE INTELIGENCE:

A) ORGANSKO POGOJENE:

1. PRIMARNE:

DUŠEVNA MANJRAZVITOST (OLIGOFRENIJA) – prirojena ali posledica okvar možganov med porodom ali v prvih treh letih življenja:

debilnost – IQ je 50 – 69 (inteligenčne sposobnosti kot 8 – 12 letni povprečni otrok),

imbecilnost – IQ je 20 – 49 (inteligenčne sposobnosti kot 3 – 7 let star povprečni otrok),

idiotija – IQ je manj kot 19 (inteligenčni razvoj ustreza stopnji največ dve leti staremu otroku).

2. SEKUNDARNE:

UPAD INTELIGENCE – DEMENCA: Preberi več…

ZAVEST pomeni zavedanje sebe in sveta. Ocenjujemo budnost bolnika in bistrino zavesti.

MOTNJE ZAVESTI:

• KVANTITATIVNE (prizadeta budnost):
• SOMNOLENCA (bolnik je zaspan,  z dražljajem ga je mogoče zbuditi, možen razgovor),
• SOPOR ( bolnik se na dražljaje odziva refleksno, pogovor ni mogoč),
• KOMA (bolnik se na dražljaje ne odziva);
• KVALITATIVNE (prizadeta bistrina):
• ZMEDENOST (bolnik slabše zaznava resničnost npr. zaradi hudega strahu, bolečine),
• ZAMRAČENOST (bolnik se ne zaveda resničnosti – lahko se vede čisto običajno, kasneje pa se ničesar ne spominja, npr. po epileptičnem napadu).
• DELIRANTNO SKALJENA ZAVEST (bolnik pod vplivom vidnih in slušnih halucinacij ne dojema resničnosti). Preberi več…