Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol https://srednja.zdravstvena.info |


August 13th, 2013


Sprehodi in sončenje


Z obema aktivnostima omogočimo dvig otrokove TELESNE ODPORNOSTI in preprečujemo nastanek različnih bolezni.

SPREHOD omogoča zdrav telesni in duševni razvoj, ugodno vpliva na dihala, srce, krepi imunski sistem. Izberemo miren kraj. Na prvi sprehod peljemo dojenčka:

–       POLETI, 10 dan po rojstvu ( dopoldan med 9 in 11 uro in popoldan med 17 in 19 uro; imeti mora ohlapna oblačila, klobuček,…)

–       POZIMI, po 3. Tednih za 10 minut, pozneje daljši čas podaljšujemo ( ob lepem vremenu, ko ni premrzlo in je zrak čist-opoldan; oblečemo v primerna oblačila )

SONČENJE ugodno vpliva na razvoj, utrjuje kožo. Preprečuje nastanek RAHITISA ( pomanjkanje vitamina D ), ugodno vpliva na zdravje srca in pljuč. Dojenčka sončimo v 2. Mesecu starosti, sprva roke in noge, v poletnih mesecih celo telo. Začnemo s 3-5minutami, največ do 20 minut. Kožo zaščitimo z visokim faktorjem, glavo s klobučkom. Ponudimo veliko tekočine.



August 13th, 2013


10 korakov do uspešnega dojenja in pravilno dojenje


Vsaka obravnava, ki oskrbuje porodnice in novorojenčka naj:

  1. Pripravi pisna pravila dojenja, ki jih redno predstavlja vsem nezaposlenim zdr. delavcem.
  2. Vsi zdravstveni delavci morajo biti usposobljeni za izvajanje teh pravil.
  3. Vse nosečnice je treba poučiti o prednostih dojenja in o pravilnem dojenju.
  4. Materam je treba pokazati, kako dojiti in kako ohranjati mleko tudi, če bi bile ločene od svojih otrok.
  5. Materam je treba pomagati, da začnejo dojiti v prvih 30ih minutah po porodu.
  6. Novorojenčki razen materinega mleka ne prejemajo druge hrane in tudi tekočine, razen kadar bi bilo to medicinsko indicirano.
  7. Matere in novorojenčki naj bodo skupaj 24ur.
  8. Vzpodbujati je treba dojenje po želji.
  9. Dojenim dojenčkom ne dajamo cucljev ali dud.

10. Vzpodbujati je treba ustanavljanje skupin za podporo dojenja, kamor je po odpustu iz porodnišnice mogoče napotiti mater. Preberi več… »



August 13th, 2013


Prehrana nedonošenčka


PREHRANA NEDONOŠENČKA:

–       Je otrok, ki se rodi pred 37. Tednom starosti.

–       Preživijo otroci od 25. Tedna nosečnosti s težo okoli 400g.

–       Do 28. Tedna ne prebavljajo, zato se hranijo paranteralno preko popkovnega katetra.

–       Do 32. Tedna še ne znajo požirati, vendar so lahko hranjeni po sondi.

–       Med 32. In 34. Tednom začne sesati, zato ga dojimo ali hranimo po steklenički.

Hranjenje nedonošenčka:

–       Nedonošenčka lahko hranimo z materinim mlekom, ki si ga mati izbrizga. Ko je sposoben ga lahko doji.

–       Materino mleko ne zadošča, zato dodajamo FMS dodatek za nedonošenčke, ki poveča količinsko vrednost materinega mleka.

–       Posebne formule za nedonošenčke, če niso dojeni. Preberi več… »



August 13th, 2013


Prehrana dojenčka


Vrste prehrane zdravega dojenčka

–       Mlečna prehrana

–       Dohranjevanje (dopolnilna prehrana)

–       Dodatki rudnin in mineralov.

Mlečna prehrana:

–       Dojenje,

–       Dvovrstna prehrana,

–       Prehrana z mlečnimi formulami.

DOJENJE

–       Materino mleko v prvih 4-6 mesecih povsem zadošča za prehrano za dojenčka.

–       Naravna prehrana: vsebuje vse, kar dojenček potrebuje za rast in razvoj. Preberi več… »



August 13th, 2013


Cepljenje otrok


Cepljenje je postopek, s katerim izzovemo imunost, tako da v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali njihove sestavine, ki jih imenujemo cepiva.

Cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesca proti povzročitelju te bolezni, ga protitelesca prepoznajo in otroka zaščitijo pred boleznijo.

Kako cepimo otroke ?

Otroka cepimo tako,da cepivo vbrizgamo pod kožo ali v mišico, nekatera pa nakapamo v usta.

Otroke mlajše od dveh let običajno cepimo v mišico na sprednji strani stegna, otroke starejše od dveh let pa v mišico zgornjega dela nadlahti.

Proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepimo pod kožo nadlahti.

 

Izvajanje:

–       Cepljenje izvajamo po cepilnem koledarju in je po zakonu obvezen za vse otroke. Preberi več… »



August 13th, 2013


Izogibanje nevarnostim v okolju


IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU:

NOVOROJENČEK

–       Če je prostor pretopel ali premrzel ali je otrok premalo ali preveč oblečen se lahko pregreje ali podhladi.

–       Pri bruhanju/ bljuvanju lahko aspirira.

–       Možnost telesne poškodbe ( prevroča hrana, voda v kopalni kadi, zaradi vrvice ali traku zavezanega okoli vratu, zaradi padca iz nezavarovanih površin pri previjanju, … ).

–       Možnost okužbe: imunski sistem še ni dobro razvit.

–       Pri vožnji z avtomobilom mora biti pripet z varnostnim pasom v ustreznem varnostnem sedežu na zadnjem sedežu avtomobila.

DOJENČEK

–       Nevarnost padca iz previjalne mize zaradi odprte ograjice, z mize, stola, drugih površin. Preberi več… »



August 13th, 2013


Zdravstvena nega samomorilno ogroženega bolnika


OSNOVNA PRAVILA:

  • sprašujemo, poslušamo, ocenimo samomorilno ogroženost,
  • ukrepamo, če je potrebno,
  • izogibamo se vrednostnim sodbam,
  • ugotavljamo ozadje samomorilnega vedenja

ZAGOTOVITEV PREŽIVETJA (nadzor – skrb za varnost).

 

STOPNJE REAKCIJ IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA BOLNIKA S SAMOMORILNIM POSKUSOM

  • STOPNJA NAIVNOSTI (ob prvem srečanju z bolnikom: šok, nerazumevanje, zanikanje resnosti situacije, želja po umiku)
  • STOPNJA PREPOZNAVANJA (strah, napetost, brezup, zmedenost)
  • STOPNJA ODGOVORNOSTI (bolnika hoče zaščititi, pa ne ve kako, pojavljaj se jeza, občutki krivde in odgovornosti),
  • STOPNJA INDIVIDUALNE IZBIRE (TZN spozna, da je bolnik sam odgovoren za svoje življenje in da lahko kljub prizadevanjem napravi samomor). Preberi več… »


August 13th, 2013


Psihosomatske bolezni


PSIHOSOMATSKE  ALI SOMATOFORNE motnje so prehodne ali trajne motnje telesnega delovanja, ki nastanejo kot posledica delovanja sedanjih ali preteklih psihičnih vplivov in mehanizmov.

 

PSIHOSOMATSKE BOLEZNI OTROK:

ENUREZA = močenje postelje ali hlačk po 4. letu starosti (približno 10 % otrok v tej starosti, 4,5 % v šolski dobi, nekaj tudi adolescentov),

pojavlja se nočna in dnevna enureza,

primarna (otrok še ni bil držen) in sekundarna (pojavi se, ko je otrok že držal vodo).

ENKOPREZA = nezmožnost kontroliranja defekacije po 3. letu starosti (agresivna zavrtost, perfekcionisti). Preberi več… »



August 13th, 2013


Zdravstvena nega bolnika ob pojavu stranskih učinkov zdravil


SEDACIJA (vpliv na budnost) – zaspani, nedejavni, nekomunikativni.

Zdravstvena nega: načrt dnevnih aktivnosti, da je bolnik čimbolj aktiven.

VPLIV NA GIBALNI SISTEM: ekstrapiramidalni stranski učinki (notranji nemir, siljenje h gibanju, nezbranost, razdražljivost;  nehotni gibi ali krči čeljustnih mišic, jezika, vratnih mišic, mišic grla ali žrela, trupa in okončin.

Omilimo z zdravili antiparkinsoniki.

ZNAKI PARKINSONIZMA: tremor, upočasnjeno gibanje, rigidnost, spremembe hoje in drže telesa, slinjenje in mastna koža. Z novejšimi zdravili je teh težav manj, za tiste, ki se še pojavljajo, je treba poiskati ustrezno pomoč. Poskrbeti je treba, da bolnik ostane čimbolj aktiven in samostojen.

ANTIHOLINERGIČNI UČINEK: suha usta, težave pri požiranju, nenaden padec krvnega tlaka, zastoj urina, zaprtje, nezmožnost potenja, izsušitev vseh sluznic. Bolnik mora veliko po malem piti, ustrezna prehrana, da ni zaprtja. Preberi več… »



August 13th, 2013


Zdravljenje bolnikov z duševno motnjo


MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE:

NEVROLEPTIKI

Delujejo na zveze med živčnimi celicami in zavirajo živahnost psihičnih procesov.

Značilnosti:

– terapevtski učinki z zakasnitvijo (nekaj tednov),

– ne povzročajo odvisnosti.

 

Indikacije:

– psihična stanja (akutna in kronična),

– nemir, blodnje, halucinacije,

– psihoze, demence. Preberi več… »



August 13th, 2013


Nevrotske motnje


NEVROTSKE MOTNJE so tiste duševne motnje, pri katerih je v ospredju simptom ali skupina simptomov, ki so mu tuji in nespremenljivi.

Občutek za stvarnost je običajno ohranjen. Vedenje nevrotičnih bolnikov ne odstopa izrazito od družbenih norm. Motnje so sorazmerno trajne, če jih ne zdravimo.

Vzroki:

– veliko različnih vzrokov in dejavnikov.

 

MOTNJE:

1. ANKSIOZNO STANJE:

ANKSIOZNOST = reakcija na subjektivno občutje ogroženosti, strah pa pogojuje objektivna ogroženost,

GENERALIZIRANO ANKSIOZNO STANJE = zanj je značilna prostolebdeča tesnobnost, ki ni v zvezi s kakšno specifično situacijo ali objektom. Preberi več… »



August 13th, 2013


Motnje potreb


POTREBE so vrojeni nevrofiziološki mehanizmi, ki živo bitje silijo v dejavnosti, ki so nujne za lasten obstoj in ohranjanje vrste.

ELEMENTARNE POTREBE:

– spanje,

– hranjenje,

– odvajanje,

– spolnost.

 

SEKUNDARNE POTREBE:

– uveljavljanje, Preberi več… »