1. PREDSTAVITE LISTINO O PRAVICAH OTROK V BOLNIŠNICI (MAGNA CHARTA ALI LISTINA EACH).

• Otroci naj bodo sprejeti na zdravljenje v bolnišnico le, če skrb za bolnega otroka ne more biti zagotovljena v njegovem domačem okolju.
• Hospitalizirani otroci imajo pravico imeti ob sebi svoje starše. Da bi lahko sodelovali pri negi otroka, morajo biti starši ustrezno informirani.
• Otroci in/ali starši morajo imeti pravico soodločati o medicinskih posegih.
• Otroci morajo biti obravnavani z občutkom in razumevanjem ob spoštovanju njihove osebnosti.
• Za otroke mora skrbeti ustrezno usposobljeno osebje, ki je seznanjeno s telesnimi in čustvenimi potrebami otrok različnih starosti.
• Otroci naj imajo v bolnišnicah zagotovljeno možnost uporabe lastnih oblačil in osebnih predmetov.
• Zdravljenje otrok naj poteka na otroških oddelkih, na katerih so otroci enake starosti.
• Otroci naj se zdravijo v okolju, ki je opremljeno tako, da lahko zadosti potrebam otrok, in ki ustreza standardom varnosti in nadzora.
• Otroci morajo imeti možnost za igro, sprostitev in šolanje, ustrezno starosti in zdravstvenemu stanju.

Preberi več…

Pomen igre

Razvija ves otrokov organizem, čutila, mišice, duševno in telesno razvija sposobnost gibanja, domišljanja in inteligenco. Otrok v igri ustvarja in uri svoje ustvarjalne sposobnosti. Uresničuje neuresničljive želje in težnje. Razvija socialni odnos z drugimi ljudmi. Nauči se samostojnosti, poštenja, podreja svoje zahteve drugim, obvladuje samega sebe. V igri sprošča strah in premaguje razne nevšečnosti. Igra otroku pomeni delo. Preko igre spoznava svet.

Vrste igrač:

–       SENZORIČNE ALI ČUTILNE (baloni, obročki, ropotuljce )

–       MOTORIČNE (kocke, lesene igrače, športne-žoga,…)

–       ČUTNE (piškoti)

–       INTELEKTUALNE (pripomočki za razvijanje poklicev)

–       RECEPTIVNE (slikanice, pobarvanke, lutke)

–       DRUŽBENE (človek ne jezi se, monopoli,… ) Preberi več…

Z obema aktivnostima omogočimo dvig otrokove TELESNE ODPORNOSTI in preprečujemo nastanek različnih bolezni.

SPREHOD omogoča zdrav telesni in duševni razvoj, ugodno vpliva na dihala, srce, krepi imunski sistem. Izberemo miren kraj. Na prvi sprehod peljemo dojenčka:

–       POLETI, 10 dan po rojstvu ( dopoldan med 9 in 11 uro in popoldan med 17 in 19 uro; imeti mora ohlapna oblačila, klobuček,…)

–       POZIMI, po 3. Tednih za 10 minut, pozneje daljši čas podaljšujemo ( ob lepem vremenu, ko ni premrzlo in je zrak čist-opoldan; oblečemo v primerna oblačila )

SONČENJE ugodno vpliva na razvoj, utrjuje kožo. Preprečuje nastanek RAHITISA ( pomanjkanje vitamina D ), ugodno vpliva na zdravje srca in pljuč. Dojenčka sončimo v 2. Mesecu starosti, sprva roke in noge, v poletnih mesecih celo telo. Začnemo s 3-5minutami, največ do 20 minut. Kožo zaščitimo z visokim faktorjem, glavo s klobučkom. Ponudimo veliko tekočine.

Vsaka obravnava, ki oskrbuje porodnice in novorojenčka naj:

1. Pripravi pisna pravila dojenja, ki jih redno predstavlja vsem nezaposlenim zdr. delavcem.
2. Vsi zdravstveni delavci morajo biti usposobljeni za izvajanje teh pravil.
3. Vse nosečnice je treba poučiti o prednostih dojenja in o pravilnem dojenju.
4. Materam je treba pokazati, kako dojiti in kako ohranjati mleko tudi, če bi bile ločene od svojih otrok.
5. Materam je treba pomagati, da začnejo dojiti v prvih 30ih minutah po porodu.
6. Novorojenčki razen materinega mleka ne prejemajo druge hrane in tudi tekočine, razen kadar bi bilo to medicinsko indicirano.
7. Matere in novorojenčki naj bodo skupaj 24ur.
8. Vzpodbujati je treba dojenje po želji.
9. Dojenim dojenčkom ne dajamo cucljev ali dud.

10. Vzpodbujati je treba ustanavljanje skupin za podporo dojenja, kamor je po odpustu iz porodnišnice mogoče napotiti mater. Preberi več…

PREHRANA NEDONOŠENČKA:

–       Je otrok, ki se rodi pred 37. Tednom starosti.

–       Preživijo otroci od 25. Tedna nosečnosti s težo okoli 400g.

–       Do 28. Tedna ne prebavljajo, zato se hranijo paranteralno preko popkovnega katetra.

–       Do 32. Tedna še ne znajo požirati, vendar so lahko hranjeni po sondi.

–       Med 32. In 34. Tednom začne sesati, zato ga dojimo ali hranimo po steklenički.

Hranjenje nedonošenčka:

–       Nedonošenčka lahko hranimo z materinim mlekom, ki si ga mati izbrizga. Ko je sposoben ga lahko doji.

–       Materino mleko ne zadošča, zato dodajamo FMS dodatek za nedonošenčke, ki poveča količinsko vrednost materinega mleka.

–       Posebne formule za nedonošenčke, če niso dojeni. Preberi več…

Vrste prehrane zdravega dojenčka

–       Mlečna prehrana

–       Dohranjevanje (dopolnilna prehrana)

–       Dodatki rudnin in mineralov.

Mlečna prehrana:

–       Dojenje,

–       Dvovrstna prehrana,

–       Prehrana z mlečnimi formulami.

DOJENJE

–       Materino mleko v prvih 4-6 mesecih povsem zadošča za prehrano za dojenčka.

–       Naravna prehrana: vsebuje vse, kar dojenček potrebuje za rast in razvoj. Preberi več…

Cepljenje je postopek, s katerim izzovemo imunost, tako da v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali njihove sestavine, ki jih imenujemo cepiva.

Cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesca proti povzročitelju te bolezni, ga protitelesca prepoznajo in otroka zaščitijo pred boleznijo.

Kako cepimo otroke ?

Otroka cepimo tako,da cepivo vbrizgamo pod kožo ali v mišico, nekatera pa nakapamo v usta.

Otroke mlajše od dveh let običajno cepimo v mišico na sprednji strani stegna, otroke starejše od dveh let pa v mišico zgornjega dela nadlahti.

Proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepimo pod kožo nadlahti.

Izvajanje:

–       Cepljenje izvajamo po cepilnem koledarju in je po zakonu obvezen za vse otroke. Preberi več…

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU:

NOVOROJENČEK

–       Če je prostor pretopel ali premrzel ali je otrok premalo ali preveč oblečen se lahko pregreje ali podhladi.

–       Pri bruhanju/ bljuvanju lahko aspirira.

–       Možnost telesne poškodbe ( prevroča hrana, voda v kopalni kadi, zaradi vrvice ali traku zavezanega okoli vratu, zaradi padca iz nezavarovanih površin pri previjanju, … ).

–       Možnost okužbe: imunski sistem še ni dobro razvit.

–       Pri vožnji z avtomobilom mora biti pripet z varnostnim pasom v ustreznem varnostnem sedežu na zadnjem sedežu avtomobila.

DOJENČEK

–       Nevarnost padca iz previjalne mize zaradi odprte ograjice, z mize, stola, drugih površin. Preberi več…

TELESNI,DUŠEVNI IN SOCIALNI RAZVOJ OTROKA:
-zdravstveni tehnik pri svojem delu upošteva definicijo zdravja in zdr. nege. izvaja zn po metodi procesa zdr.  nege in po modelu verginije  henderson.

-vloga matere in očeta  da se pripravita na otroka,saj otrok ni samostojen in rabi popolno pomoč. mati se mora popolnoma posvetiti svojemu otroku-hrana,nega,zaščita in ljubezen. te aktivnosti so odvisne tudi od okolja. tudi oče ima pomembno vlogo,mati podpira pri nosečnosti,je prisoten pri porodu,ji pomaga in sodeluje pri negi in vzpodbuja.

-zdravstvena zaščita matere in otroka se obravnava od začetka do konca razvojne dobe. poznamo zaščito  v času nosečnosti,med porodom, po porodu,sledi zaščita dojenčkov,predšolskih,šolskih otrok in mladostnikov. MS aktivno načrtuje zdr. vzgojo ter sodeluje pri svetovanju.

OBDOBJA:
1. predkoncepcijska zaščita: od takrat ko se starša odločita za otroka do zanositve. cilji so: načrtovati čas poroda,spremeniti življenske navade (alko,kajenje,hrana…),izogibanje jemanju zdravil ter možnostim okužbe

2. Prenatalna zaščita: izvajanje preventivnih dejavnosti med nosečnostjo, to so: potrjevanje nosečnosti,določitev porodnega termina,izvajanje zdr.vzgoje,izogibanje kajenju,seznanitev z možnimi znaki nevarnosti v nosečnosti(glavobol,slabost,bolečine,krvavitve),priprava meter in očeta,zagotovitev strokovne pomoči.

3. Perinatalna zaščita: čas od prvih popadkov so zaključenih 7 sin po porodu. Preberi več…

1.KATERI SO DEJAVNIKI, KI NAJPOGOSTEJE OGROŽAJO ZDRAVJE MALEGA IN PREDŠOLSKEGA OTROKA IN ŠOLARJA PRI NAS V SLOVENIJI?

-neodgovorna uporaba tehnologije

-zaposlenost staršev

-akutne in kronične bolezni

-psihični napori

-slaba zdravstvena prosvetljenost staršev

-slabe življenjske razmere

-tradicija,kultura,vera

-onesnaženje okolja

-nesreče, poškodbe, infekcije Preberi več…

Pri otrocih se pojavlja diabetes mellitus juvenilis. Glavni vzrok ni znan, je pa posledica nepravilnega delovanja metabolizma. Glavni znak je presežena normalna koncentracija sladkorja v krvi. Pojavljajo pa se še drugi znaki, kot so: žeja, pogosto uriniranje, zadah po acetonu, pri otrocih je značilno še globoko dihanje, bolečine v trebuhu. Otrok lahko pade tudi v diabetično komo.

Preberi več…

Za nastanek astme je pomembna dedna nagnjenost, alergija, virusna okužba, neredko jasnega vzroka ne ugotovimo. ( genske spremembe, različne vrste alergenov, dim, močanj vonj, plini, hladen zrak, fizični napori, sprememba vremena,…).

Je kronično pljučna bolezen, za katero je značilno trajno vnetje dihalnih poti. Zaradi vnetja so bronhiji zadebeljeni, propustnost se zmanjša. Vnetje povzroči nastajanje sluzi, ki se nabira in maši bronhije.

Posledica je slabša prehodnost bronhijev, zaradi česar nastopi zapora le-teh. ob stiku z alergenom, tipičen napad: suh dražeč kašelj, dispnea, občutek stiskanja v prsih, ob izdihu piskanje, žvižganje, nasičenost z hemoglobinom se zmanjša za 95%, utrujenost, prestrašenost, vznemirljivost, bledica, potenje, cianoza.

Zdravljenje: odvisno od vzrokov in znakov.

Izogibanje alergenov in drugim dejavnikom. Otrok prejema kisik, inhalacije, adrenalin, kortikosteroide, bronhodilatatorje in protivnetna zdravila.

ALERGIJE:

Beseda “alergija“ izvira iz grščine in njen pomen je “reagirati drugače“, danes pa se uporablja predvsem v smislu “preobčutljivega odzivanja“. Alergija je preobčutljivostna reakcija telesa zaradi pomanjkljivega imunskega sistema. Alergija nastane zaradi napake imunskega sistema. Imunski sistem se je v evoluciji razvil zato, da nas brani pred škodljivostmi iz okolja. Preberi več…