Dejavniki tveganja za nastanek KUB (kardiovaskularnih bolezni):

• Hipertenzija
• Arterioskleroza
• Kajenje
• Debelost
• Duševna napetost
• Povišan krvni sladkor
• Telesna neaktivnost

Preiskovalne metode:

–      Anamneza, klinični pregled

–      EKG

–      katerizacija srca

–      RTG,CT,UZ

–      kontrastne preiskave Preberi več…

1. BOLEČINA=najhujša bolečina je prve dva dni. Dajemo analgetike, narkotike-v mišico ali per os. Per os dajemo tablete, kapsule ali sirup. Razbremenimo del uda in poskrbimo za elevacijo.
2. PLJUČNI ZAPLETI= Hipostatska pljučnica ali zastojna pljučnica. Menjava položajev na dve uri. Naučimo ga dihalnih vaj, naučimo ga izkašljevati, pazimo da ne aspirira.

ATELEKTAZA= zlepljenje pljučnih mešičkov, problem z dihanjem (pri kadilcih).

1. PLJUČNI EDEM= (damo morfij) popuščanje levega prekata. Odide takoj na intenzivno terapijo.
2. DEPRESIJA DIHANJA= (ne diha) lahko nastane plapolanje ventriklov ali globoka venska tromboza.
3. ZUNANJA ali NOTRANJA KRVAVITEV.
4. ABDOMINALNI ZAPLETI= slabost in bruhanje po operaciji. Preberi več…

–       Pri nujni izpraznitvi mehurja,

–       Merjenju diureze (24urna)

Pripomočki:

–       Urinski kateter,

–       Set za uvedbo urinskega katetra,

–       1 par sterilnih rokavic,

–       Sterilno anestetično mazilo z lubrikantom,

–       Razkužilo za sluznico,

–       Sterilna destilirana voda,

–       Brizgalka,

–       Igla, Preberi več…

Kaj je sladkorna bolezen?

Je kronična nenalezljiva bolezen. Nastane zaradi pomanjkljivega izločanja hormona insulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja. Posledica je motena presnova OH, M, B.

Sladkorna bolezen je kronična hiperglikemija.

Pancreas je zgrajena iz Langerhansovih otočkov,  ti pa iz alfa in beta celic:

– alfa celice tvorijo glukagon (zvišuje glukozo v krvi)

– beta celice tvorijo insulin (znižuje glukozo v krvi)

Znaki sladkorne bolezni:

• huda žeja
• poliurija
• nikturija Preberi več…

Lahko je akutna ali kronična. Poznamo enostavne rane in komplicirane. Komplicirane rane so prizadeta braditvorbna tkiva. (hrustanec, žile, živci, kosti) Celjenje rane je odvisno od prve oskrbe rane. Običajno je potrebna kirurška ekscizija. Izrez tistega tkiva, ki ovira rano. Sledi hemostaza (sterilno gazo pritisnemo na krvaveče mesti). Akutna rana se pojavi zdaj in se zaceli do konca.

Obobja celjenje rane:

1. Krvavitev (arterialna, venozna, kapilarna).
2. Destruktivno vedenje.

–       Avtoliza in makrofagija.

1. Produktivno obdobje (nastanek novega tkiva)

–       Granulacija (celjenje) = od spodaj navzgor. Najprej tam kjer je več kisika. Kolagen, fibroblasti in granulociti sodelujejo pri celjenju. Odebeljenost roba v 24h.

–       Epitelizacija= celjenje od roba proti sredini. Po 3-4 urah prekrije granulacijo. 9 dan se začne razraščati v globino.

1. Maturacija ali zorenje= Tvori se brazgotina. Tkiva napojijo prostor in se spojijo med seboj. Najprej je rdeča in na koncu bleda.

NAČINI CELJENJA RANE?

1. PER PRIMAM Preberi več…

Je utripanje žilne stene, ki se ob stiskanju srca prenaša po vseh arterijah na periferijo.  Pomeni mehansko prenašanje utripa srca.

Zaznavanje pulza:

–       AVSKULTACIJA (poslušanje),

–       PALPACIJA (tipanje),

–       INSPEKCIJA (pregled),

–       REGISTRACIJA (Ostilometrija).

Najpogostejša mesta tipanja pulza so:

–       Arterija Radialis (na roku blizu zapestja),

–       Arterija Carrotis (vratna arterija), Preberi več…

PSIHOSOMATSKE ali SOMATOFORNE motnje so prehodne ali trajne motnje telesnega delovanja, ki nastanejo, kot posledica delovanja sedanjih ali preteklih psihičnih vplivov in mehanizmov.

PSIHOSOMATSKE BOLEZNI OTROK:

1. ENUREZA= močenje postelje ali hlačk po 4. Letu starosti ( približno 10% otrok v tej starosti, 4,5 % v šolski dobi, nekaj tudi adolescentov ).

–       Pojavlja se nočna in dnevna enureza,

–       Primarna (otrok še ni bil držen) in sekundarna (pojavi se, ko je otrok že držal vodo).

1. ENKOPREZA= nezmožnost kontroliranja defekacije po 3. Letu starosti ( agresivna zavrtost, perfekcionisti ).
2. ASTMA= motnje dihanja, pojavlja se predvsem pri dečkih (nakazuje medsebojno odvisnost med materjo in otrokom).
3. TIKI= hitre, koordinirane nehotne kretnje, ki se pojavljajo v posameznih funkcionalno povezanih mišičnih skupinah v nerednih razmakih, Preberi več…

Priprava na ginekološko operacijo,kakor tudi ZN po njej predstavlja pomemben delež pri uspehu zdravljenja bolnice. TZN se more tega zavedati in z svojim strokovno opravljenim delom prispevati k čimprejšnjemu okrevanju bolnice. Vse bolnice se bojijo operacije, narkoze, post operativnih bolečin in težav,ki jih pričakujejo po operaciji. Zato jim zdravnik pojasni namen in potek operacije z vsemi možnimi posledicami in jih pomiri. Na ta način se lahko zmanjšajo nevšečnosti,ki so posledice premočnega vzburjenja vegetativnega živčnega sistema. Strah pred operacijo se lahko kaže kot nemir pri bolnici,pospešeno bitje srca,zvišan RR, pospešeno ali nepravilno dihanje,… Razgovor koristi počutju bolnice,saj se strah na ta način lahko zmanjša.

MOŽNI PROBLEMI:

-strah vezan na neobveščenost v zvezi z operacijo

-strah pred narkozo

-strah pred težavami po operaciji Preberi več…

Premestimo ga na drugi oddelek ali drugo zdr. ustanovo.

Naloge ob premestitvi:

–       Ali je prazna bolniška postelja?

–       Njegovo obleko,

–       Uredimo bolnikovo dokumentacijo,

–       Obvestimo svojce,

–       Napišemo in dodamo zraven negovalno poročilo,

–       V spremstvu m.s.. Preberi več…

Reševalci, ki ne poznajo postopkov oživljanja dojenčkov in malih otrok, naj pri oživljanju postopajo tako, kot so se naučili pri postopkih oživljanja odraslih, z nekaterimi izjemami:

• NAMESTO ZAČETNE MASAŽE SRCA PRI DOJENČKU IN OTROKU NAJPREJ IZVEDEJO PET ZAČETNIH VPIHOV;

• sledi približno 1 minuta kardio-pulmonalnega oživljanja PREDEN poiščejo pomoč reševalcev s klicem na telefonsko številko 112 (kadar so sami);

• če je prisotnih več reševalcev, seveda eden od njih TAKOJ kliče reševalce na pomoč.

Pravilno zaporedje temeljnih postopkov oživljanja:

1. Glasno pokličemo »Na pomoč!«

2. Sprostimo dihalno pot; dojenček naj leži na hrbtu z glavico v nevtralnem položaju (je ne vzvračamo, kot pri otroku in odraslem) in mu dvignemo bradico.

3. Zajamemo sapo, z usti objamemo NOS IN USTA dojenčka, tako da stik dobro tesni. Preberi več…

Glavni organi v telesu: Srce, Pljuča, Črevo, Želodec, Jetra, Ledvica.

Srce

Srce (lat. cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu. Srce je organ, ki leži v prsnem košu med desnimi in levimi pljuči na zgornji površini prepone. Veliko je približno za pest in tehta 300 do 500 gramov. Zgrajeno je iz srčne mišičnine MIOKARDA, ki jo od zunaj odeva OSRČNIK ali PERIKARD. Osrčnik je vreča iz vezivnega tkiva, ki pripenja srce na okolne strukture. Srce je votel organ s štirimi ločenimi votlinami. Iz teh votlin izstopajo in vanje vstopajo številne krvne žile, ki so del krvnega obtok. ENDOKARD delimo na dva preddvora in dva prekata. Med preddvoroma in prekatoma sta vezivni zaklopki na meji med levimi in desnimi votlinami pa je srčni pretin. Levi preddvor je povezan z levim prekatom preko leve preddvorno-prekatne ali mitralne zaklopke, ki ima dve loputki. Desni preddvor se povezuje z desnim prekatom preko desne preddvorno-prekatne ali trikuspidalne zaklopke, ki ima tri loputke. Iz desnega prekata izhaja pljučno deblo, iz levega prekata pa izhaja aorta.

Preberi več…

1. Katere definicije ZN poznamo (kdo jo je opredelil in kdaj)?
2. Kakšna je glavna vloga MS v ZN (definicija)?
3. Razložite glavno vlogo Florence Nightingale?
4. Prva M.S. v Sloveniji?
5. Lik zdravstvenega delavca (katere lastnosti bi naj imel zdravstveni delavec)?
6. Razložite negovalni in zdravstveni tim (sestava)!
7. Financiranje zdravstva!
8. Kaj obsega zdravstvena dejavnost in razložite primarno zdravstveno dejavnost? Preberi več…