MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE: NEVROLEPTIKI Delujejo na zveze med živčnimi celicami in zavirajo živahnost psihičnih procesov. Značilnosti: – terapevtski učinki z zakasnitvijo (nekaj tednov), – ne povzročajo odvisnosti. Indikacije: – psihična stanja (akutna in kronična), – nemir, blodnje, halucinacije, – psihoze, demence.
Author Archives: Miha
Nevrotske motnje
NEVROTSKE MOTNJE so tiste duševne motnje, pri katerih je v ospredju simptom ali skupina simptomov, ki so mu tuji in nespremenljivi. Občutek za stvarnost je običajno ohranjen. Vedenje nevrotičnih bolnikov ne odstopa izrazito od družbenih norm. Motnje so sorazmerno trajne, če jih ne zdravimo. Vzroki: – veliko različnih vzrokov in dejavnikov. MOTNJE: 1. ANKSIOZNO …
Motnje potreb
POTREBE so vrojeni nevrofiziološki mehanizmi, ki živo bitje silijo v dejavnosti, ki so nujne za lasten obstoj in ohranjanje vrste. ELEMENTARNE POTREBE: – spanje, – hranjenje, – odvajanje, – spolnost. SEKUNDARNE POTREBE: – uveljavljanje,
Motnje motorike in motnje govora
Povezane so z motnjami volje ali pa so simptomi in znaki nevrološkega obolenja. V psihiatriji se srečujemo samo z motnjami, ki se dogajajo brez volje bolnika (nehoteno). MOTNJE: TIKI (trzljaji posameznih mišic) TREMOR (tresenje udov, glave, trupa), VELIKI KONVERZIVNI NAPAD (podoben je epileptičnemu napadu, a se bolnik ne udari, ne izgubi zavesti, ni inkontinenten) PSIHOGENE …
Motnje čustvovanja
ČUSTVOVANJE služi izražanju odnosa do sebe in okolja. Ločimo: – AFEKTE = kratkotrajni in siloviti čustveni odzivi (strah, veselje, žalost, jeza, bes), – RAZPOLOŽENJE = dolgotrajnejše čustveno stanje (optimizem, pesimizem). MOTNJE: 1. KOLIČINSKE: A) BOLESTNA DEPRESIJA = bolezensko potenciranje pesimizma; kaže se kot POBITOST, HUD OBUP => bolnik vidi izhod le v samomoru; za …
Motnje pozornosti in osredotočanja
POZORNOST je sposobnost usmerjanja duševnosti na določene vsebine. OSREDOTOČANJE je sposobnost vzdrževanja pozornosti na določenih vsebinah. Pri pozornosti oz. koncentraciji sta pomembni dve lastnosti: – TENACITETA = sposobnost za daljši čas oz. trajno usmerjati pozornost na nek določen predmet ali dogajanje, – VIGILNOST= sposobnost, da pozornost usmerimo na nekaj novega. MOTNJE: slabo vzdrževanje pozornosti …
Motnje volje
HOTENJE pomeni zavedanje svobode lastnega odločanja. MOTNJE: 1. ZMANJŠANJE VOLJE: VOLJA = psihična dejavnost ki vodi našo aktivnost k določenemu cilju. ABULIJA = popolna brezvoljnost (hotena dejavnost bolnika je minimalna), spremlja jo tudi motorična nedejavnost – STUPOR (bolnik leži ali sedi domala negibno, ne govori – noče, komaj reagira/ali sploh ne na bolečinske dražljaje, ne …
Motnje inteligence in motnje mišljenja
INTELIGENCA je sposobnost človeka, da razumno misli, smotrno ravna in učinkovito obvladuje okolje. MOTNJE INTELIGENCE: A) ORGANSKO POGOJENE: 1. PRIMARNE: DUŠEVNA MANJRAZVITOST (OLIGOFRENIJA) – prirojena ali posledica okvar možganov med porodom ali v prvih treh letih življenja: debilnost – IQ je 50 – 69 (inteligenčne sposobnosti kot 8 – 12 letni povprečni otrok), imbecilnost – …
Motnje zavesti in spomina
ZAVEST pomeni zavedanje sebe in sveta. Ocenjujemo budnost bolnika in bistrino zavesti. MOTNJE ZAVESTI: KVANTITATIVNE (prizadeta budnost): SOMNOLENCA (bolnik je zaspan, z dražljajem ga je mogoče zbuditi, možen razgovor), SOPOR ( bolnik se na dražljaje odziva refleksno, pogovor ni mogoč), KOMA (bolnik se na dražljaje ne odziva); KVALITATIVNE (prizadeta bistrina): ZMEDENOST (bolnik slabše zaznava resničnost …
Motnje predstavljanja
PREDSTAVE so obsežnejša doživetja od zaznav in hkrati zajamejo več čutil. MOTNJE PREDSTAVLJANJA: 1. ANOMALIJE (niso vedno znak bolezni): DEJA VU (nekaj se nam zdi znano, a vemo, da tega še nikoli nismo videli, slišali), JEMAIS VU (vemo, da bi nam nekaj moralo biti znano, a se nam zdi popolnoma novo doživetje). 2. SPOMINSKE HALUCINACIJE …
Motnje zaznavanja
ZAZNAVANJE človeku omogoči ustvarjanje podobe sebe in okolja na podlagi dražljajev. Motnje zaznavanja lahko prizadenejo vse čute. VRSTE MOTENJ: ELEMENTARNE motnje zaznavanja (npr. pri okvari čutil). ZAZNAVNE ANOMALIJE (npr. izkrivljene zaznave pri zlorabi nekaterih drog). DEPERSONALIZACIJE IN DEREALIZACIJE (spremembe pri doživljanju sebe in okolice npr. pri anoreksiji). ČUTNE PREVARE (iluzije in halucinacije). ILUZIJE so …
Krizne intervencije
Krizna situacija oz. kriza pomeni, da se prej znosne okoliščine zaradi dodatnega novega dejavnika spremenijo v neznosne. Nastopi neugodna interakcija med osebnimi potezami posameznika in zunanjim okoljem, kot njegov odziv na te zanj novo nastale okoliščine. VRSTE KRIZ: RAZVOJNE KRIZE: vemo, da se bodo v življenju pojavile in so sestavni del človekovega dozorevanja (rojstvo, vstop …