NEVROTSKE MOTNJE so tiste duševne motnje, pri katerih je v ospredju simptom ali skupina simptomov, ki so mu tuji in nespremenljivi.

Občutek za stvarnost je običajno ohranjen. Vedenje nevrotičnih bolnikov ne odstopa izrazito od družbenih norm. Motnje so sorazmerno trajne, če jih ne zdravimo.

Vzroki:

– veliko različnih vzrokov in dejavnikov.

MOTNJE:

1. ANKSIOZNO STANJE:

ANKSIOZNOST = reakcija na subjektivno občutje ogroženosti, strah pa pogojuje objektivna ogroženost,

GENERALIZIRANO ANKSIOZNO STANJE = zanj je značilna prostolebdeča tesnobnost, ki ni v zvezi s kakšno specifično situacijo ali objektom.

ZNAČILNI BOLEZENSKI ZNAKI:

motorična napetost : tremor, pekoče bolečine v mišicah, utrujenost, nepremagljiva napetost, napet izraz obraza, nemir in glasno dihanje,

pretirano delovanje avtonomnega živčevja: potenje, pospešeno bitje srca, hladne in vlažne roke, suha usta, slabost, glavoboli, pogosto odvajanje seča, driska, občutek tujka v grlu, bledica, hitro dihanje,

znaki neugodnih pričakovanj: človeka preplavljajo slabi občutki, pričakuje, da se bo njemu ali bližnjim kaj slabega zgodilo, ruminira (hodi po prostoru),

pretirana čuječnost: pretirano buden, nepotrpežljiv ali razdražljiv, težko se zbere, mučita ga nespečnost in jutranja utrujenost.

Anksiozno stanje pogosto spremljajo tudi depresivni znaki. Pogost zaplet je tudi zloraba alkohola, uspaval in pomirjeval, s katerimi skuša človek omiliti neprijetne simptome.

2. PANIČNO STANJE:

Napad panike se začne nenadoma z občutenjem naraščajoče groze, ki človeka preplavi.

Spremljajoči telesni znaki:

–  so podobni tistim pri hudem naporu: oteženo dihanje, pospešeno bitje srca, bolečine v prsnem košu, slabost, vrtoglavica, potenje, drget, občutje bližajoče se smrti.

Napadi so običajno kratkotrajni.

Človek, ki je doživel tak napad, se boji samote.

3. FOBIJE:

Pri fobičnih motnjah gre za dolgotrajen in nerazumen strah pred določenimi predmeti, dejavnostmi ali položaji.

Prizadeti se zaveda, da je strah pretiran ali nesmiseln, glede na resnično nevarnost. Gre za anksioznost, vezano na predmete, položaje ali dejavnosti.

ZDRAVLJENJE ANKSIOZNEGA BOLNIKA OBSEGA:

– skupinsko psihoterapijo,

– zakonsko in družinsko psihoterapijo,

– druge psiho  in socioterapije.

VLOGA MEDICINSKE SESTRE (predvsem psihoterapevtska):

– član zdravstvenega tima in sodeluje z ostalimi člani,

– medicinska sestra je skupinski terapevt (članica skupin in vodja posameznih skupin),

– medicinska sestra je koterapevt (potrebuje dodatno psihoterapevtsko izobrazbo),

– medicinska sestra v neformalnih situacijah (podporna vloga, nadzor, neformalna komunikacija),

– vloga medicinske sestre pri izvajanju medicinskih posegov (delitev zdravil, injekcij, preiskav,…).