OSNOVNA PRAVILA:
- sprašujemo, poslušamo, ocenimo samomorilno ogroženost,
- ukrepamo, če je potrebno,
- izogibamo se vrednostnim sodbam,
- ugotavljamo ozadje samomorilnega vedenja
ZAGOTOVITEV PREŽIVETJA (nadzor – skrb za varnost).
STOPNJE REAKCIJ IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA BOLNIKA S SAMOMORILNIM POSKUSOM
- STOPNJA NAIVNOSTI (ob prvem srečanju z bolnikom: šok, nerazumevanje, zanikanje resnosti situacije, želja po umiku)
- STOPNJA PREPOZNAVANJA (strah, napetost, brezup, zmedenost)
- STOPNJA ODGOVORNOSTI (bolnika hoče zaščititi, pa ne ve kako, pojavljaj se jeza, občutki krivde in odgovornosti),
- STOPNJA INDIVIDUALNE IZBIRE (TZN spozna, da je bolnik sam odgovoren za svoje življenje in da lahko kljub prizadevanjem napravi samomor).
Nevarnost za zdravstvenega delavca, da izgori zaradi stresa, zato jim mora biti na voljo pomoč, da lahko izrazijo svoja čustva in strahove.
NALOGE ZDRAVSTVENE NEGE
zaščita bolnika: – nebesedna (direktni in indirektni nadzor, odstranitev predmetov, s katerimi se lahko poškoduje),
besedna (mu povemo, da razumemo, da si želi umreti, vendar bomo ostali z njim in mu pomagali obvladati to željo po smrti; da bomo naredili vse, da ga bomo zaščitili, da smo mu na razpolago, da se nam lahko zaupa, se z nami pogovori),
[wp_ad_camp_1]
dvig samospoštovanja (izkažemo jim pozornost in skrb),
pritegnitev bolnikovih bližnjih (so zelo prizadeti, se pogovarjamo tudi z njimi, strah jih je, da bo njihov svojec samomor poskusil ponoviti),