1. Razložite ZN pacienta pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost.
a)Razložite pomen osebne higiene za pacienta
Osebna higiena je pomembna za vsakega posameznika. Z umivanjem odstranjujemo s kože izločke, kot so znoj, loj, odmrle celice kože, urin ter blato,in druge škodljive snovi, kot je umazanija.
Z umivanjem krepimo in utrjujemo kožo. Z vodo in mehaničnimi dražljaji pospešujemo prekrvavitev kože in s tem tudi preprečujemo nastanek razjed zaradi pritiska.
Z umivanjem dosežemo boljše fizično in psihično počutje varovanca (je bolj zdrav, urejen, vesel, sproščen in zadovoljen). Preberi več…

1.) ZN pacienta pri RZP
a)rizični dejavniki za nastanek RZP:
    bolniki z zmanjšanim gibanjem
    Splošna slaba fizična kondicija
    Motnje prekrvavitve
    Presnovne motnje
    Bolniki z vročino
    Inkontinentni bolniki
    Prevelika telesna teža Preberi več…

1.    Opredelite prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč.
a.    Kaj je prva pomoč in kdo jo izvaja?
    Prva pomoč (PP) je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka ali čim prej po dogodku. Opravljena je z enostavnimi pripomočki in z improvizacijo, kamor je vključen tudi improviziran prevoz. Traja do prihoda nujne medicinske pomoči (NMP) ali do prihoda v zdravstveno ustanovo.
    Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju: »Vsak je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.«
    Zdravstvene delavce zavejujejo poleg tega še etična načela in deontološki zakoni. Vsak zdravstveni delavec mora drugemu nuditi strokovno pomoč, če jo ta potrebuje tudi izven rednega dela. Poleg tega pa mora biti pomoč strokovno pravilna.
b.    Kaj je NMP in kdo jo izvaja?
    Nujna medicinska pomoč (NMP) zajema ukrepe strokovne ekipe pri osebi, ki je v življenski nevarnosti ali je v stanju, ki jo lahko privede v stanje življenjske ogroženosti in izvaja ukrepe z medicinsko tehničnimi pripomočki.
    NPM dajejo zdravstveno izobražene delavci (reševalci, zdravniki,…) Preberi več…

1. Naštejte in razložite dejavnike, ki vplivajo na budnost in spanje.

• Biološki dejavniki:
• Starost – otrok potrebuje več spanja kot starostnik.
• Hrana in pijača – veliko ljudi težko zaspi in slabo spi, če zvečer uživajo kavo, alkohol, večje obroke …
• Gibanje in telesna aktivnost – prevelika aktivnost pred spanjem lahko povzroči motnje spanja, ravno tako prevelika neaktivnost čez dan.
• Notranja ura – uravnava ritem budnosti in spanja – spremenjene navade lahko porušijo ta ritem.
• Duševni dejavniki:
• Volja – sproščenost, dobro razpoloženje pozitivno vplivata na spanje.
• Psihični stres in močna čustva – jeza, skrb ali težke razprave niso primerne za čas pred spanjem.
• Socialno-kulturni dejavniki:
• Na spanje negativno vplivajo spori med partnerji in v družini, težave na delovnem mestu, konflikti med sodelavci, finančni problemi, brezposelnost …
• Dejavniki okolja:
• Neposredno okolje – spalno okolje, temperatura (idealna temperatura 16–18 stopinj C), presuh ali prevlažen zrak, slab zrak v prostoru, ležiščni vložek, odeja, vzglavnik.
• Hrup – zvoki iz okolice; promet, glasni sosedje; v bolnišnici – drugi bolniki (smrčanje, stokanje, kašljanje …), delo osebja …
• Vreme – na mnoge ljudi vplivajo vremenski tokovi, spremembe zračnega tlaka, polna luna …

Preberi več…

1.    pacient se prekomerno znoji. Opišite ZN:
a)    Pacient, ki se prekomerno poti je izpostavljen nevarnosti prevelike izgube tekočine, prehlada, izgubi elektrolitov in kožnim spremembam. Pacient ima tudi spremenjen izgled in ima zaradi tega lahko težave v socialnem življenju.
b)    Pri pacientu,ki se prekomerno poti, izvajamo naslednje ukrepe:
–     za preprečevanje dehidracije in izgube elektrolitov: povečan vnos tekočine, bilanca tekočin, kontrola telesne teže, odvzem krvi po naročilu zdravnika,
–    za preprečevanje infekcij in sprememb na koži: pogosto umivanje in po potrebi zaščita kože, pogosto preoblačenje osebnega in posteljnega perila. Pogosto umivanje lasišča,
–    za normalno vključevanje v družbo pacientu svetujemo uporabo blagih deodorantov, toaletnih vod idr.
Preberi več…

1.    Pacient ima nasogastrično sondo (ngs). Razložite zdravstveno nego pacienta z ngs.
a)    Kaj je ngs?
Nasogastrična sonda je cevka, ki jo skozi nos in požiralnik uvedemo v želodec . Poznamo hranilno NGS (namen je enteralno hranjenje pacienta, ki se ne more hraniti per os) in sukcijsko NGS (namen je drenaža izločkov iz zgornjih prebavil
b)    OPIŠITE NAČINE PREVERJANJA LEGE NGS?
•    Inspekcija (ogledovanje) – pogledamo v usta in grlo, ker je možno, da se sonda pri uvajanju ne pomakne po požiralniku v želodec, ampak zvije v ustih.

Preberi več…

1. ZN DIHANJE, TT,…

1.    Navedite in razložite vzroke za povišano telesno temperaturo in naštejte spremljajoče znake.
Glede na vzrok ločimo:
    Bakterialno temperaturo, ki nastane zaradi vpliva bakterij in njihovih toksinov (strupov).
    Aseptično temperaturo (resorpcijska temperatura), do katere pride zaradi resorpcije (lat. resorptio- vpoj, vsrkanje tekočine, npr. telesnih sokov) sekretov iz ran ali podpludb (po operaciji ali poškodbi)
    Centralno temperaturo, ki je zelo visoka vročina in nastane zaradi poškodbe CŽS, npr. pri poškodbi možganov.
    Temperaturo zaradi žeje, ki nastane zaradi pomanjkanja tekočine v telesu
    Temperaturo zaradi tuje beljakovine, ki je organizem ne sprejme; zato nastanejo reakcije, ki jih spremlja tudi zvišana telesna temperatura (pri ceplenjih). Preberi več…

The oral part consists of three questions. Two of the questions refer to the topics listed below, and you will also have to react appropriately in different situations, also listed below.

You will be asked to describe a picture or you will have to talk or make any comments about the text. All pictures/texts will refer to the topics we discussed at school. You should be able to use the vocabulary connected with them, add your own opinions and personal experience. The teacher will also ask you some questions (mostly wh- questions) which will refer to the topic discussed.

Preberi več…

1. 1.     Razvoj javnega zdravja: obdobje sanitarnega javnega zdravja (1840 – 1900)!

–          Predhodniki:

• I. L. Danilevsky (1784):

»Moč oblasti je najboljši zdravnik.«

• J. P. Franck (1786):

»Medizinische Polizei«:
Varovanje zdravja pomeni dolžnost države, ki mora urediti življenje tako, da to ne škodi zdravju prebivalstva.

• Nj. Svetl. Princ G. A. Potemkin:

»Sicer pa je najbolje, da se vojaki umivajo in strižejo, kot pa da se pudrajo in nosijo lasulje.«

Preberi več…

Kako napisati čim boljši PZN?

Kje začnemo?

Na začetku!

Torej, vsem bodočim šolarjem, ki bodo obiskovali eno izmed zdravstvenih šol v Sloveniji svetujem, da obiskujejo praktični pouk, ter v nižjih letnikih ( 1., 2., +3) obvezno hodijo na vaje.
Zakaj tako?

No, preprost odgovor. Zato, ker je to tvoj bodoč poklic in čim več moraš, če seveda hočeš, odnest od teh vaj ne.

Ja. Pa smo v 3. letniku na praksi, eni delajo eni zabušavajo, samo naredit PZN morajo vsi. Vsaj je tako pri nas v Izoli.

Kot razbereš iz naslova, PZN je dokumentacija. Torej treba dokumentirat.

Preberi več…