1. Pacient ima nasogastrično sondo (ngs). Razložite zdravstveno nego pacienta z ngs.
a) Kaj je ngs?
Nasogastrična sonda je cevka, ki jo skozi nos in požiralnik uvedemo v želodec . Poznamo hranilno NGS (namen je enteralno hranjenje pacienta, ki se ne more hraniti per os) in sukcijsko NGS (namen je drenaža izločkov iz zgornjih prebavil
b) OPIŠITE NAČINE PREVERJANJA LEGE NGS?
• Inspekcija (ogledovanje) – pogledamo v usta in grlo, ker je možno, da se sonda pri uvajanju ne pomakne po požiralniku v želodec, ampak zvije v ustih.
• Aspiracija (vsrkavanje) – z 20- mililitrsko brizgalnko izsesamo želodčni sok in nato z lakmusovim papirjem kontroliramo kislost.
• Avskultacija (prisluškovanje) – brizgalko napolnimo s približno 10ml zraka in nastavimo v sondo. Zdravnik položi stetoskop na epigastrij, tehnik zdravstvene nege nato s pritiskom vbrizga zrak, zdravnik pa posluša, ali sliši šum.
• Rentgen – samo v izjemnih primerih.
c) Opišite zaplete pri hranjneju pacienta z ngs.
• Prebavni zapleti (diareja, izpahovanje, slabost, krči, bruhanje).
• Zamašitev sonde (hranjenje po silikonskih in poliuretanskih sondah poteka brez zlepljenja sonde).
• Izsušitev nosne in žrelne sluznice (je samo prehodna komplikacija).
• Nastanek razjede zaradi pritiska na nosni sluznici ali v požiralniku (s pravilno pritrditvijo in menjavo lege sonde jo lahko preprečimo).
• Infekcija bolnika s hrano (pri pravilnem rokovanju s hrano do tega ne more priti).
• Aspiracija hrane oz. želodčne vsebine, ki izteka ob sondi nazaj (če bolnik leži).
2. Razlikujte posamzne načine dostave hrane na oddelek.
a) Naštejte načine dostave hrane na oddelek.
• v termo posodah
• v termo vozičkih
• tablet sistem
b) Pojasnite prednost in slabost posameznega načina.
Tabletni sistem (porciiramo v centralni kuhinji, kartonček s podatki. + na oddelku se ne nabira umazan pribor in hrana, manjša možnost zamenjave diet – ni možno izbirati vrsto ali količino obroka)
klasični sistem (termo posode in termo vozički, hrana se porciira na oddelku, pribor je na oddelku in se tam tudi umiva in shranjuje. + v mejah diete lahko ugodimo bolnikovo izbiro in količino hrane. – hrana se med prevozom stlači, ohladi, postane manj vredna, umazana posoda in ostanki hrane predstavljajo vir okužbe)
3. Naštejte in opišite vrste enteralnega hranjenja?
a) Naštejte načine enteralnega hranjenja.
Hranjenje po nasogastrični sondi, hranjenje po gastrostomi in jejunostomi.
b) Opišite posamezen način enteralnega hranjenja.
Hranjenje po nasogastrični sondi (indikacijo za hranjenje po nasogastrični sondi ugotovi zdravnik. Pravilom je tudi uvajanje sonde področje zdravnikovega dela. Naloge negovalne skupine so : skrbno izvajanje hranjenja, aktivno spremljanje bolnika in pozitivno vplivanje nanj ob zdravnikovi odločitvi za namestitev sonde. Za te naloge je tudi negovalna skupina popolno odgovorna.
Hranjenje po gastrostomi in jejunostomi (Gastrostoma in jejunostoma sta kirurška posega, kjer kirurg med operacijo ali endoskopijo vstavi sondo v želodec ali tanko črevo. Sonda je v obeh primerih speljana skozi trebušno steno. Izvodilo sonde skrbno zapremo. Pri negi posebej pazimo na kožo ob vstavljeni sodni, saj je tam koža pogosto macerirana. Okolico stome umijemo, dobro osušimo in kožo zaščitimo s kožnimi podlogami, ki jih priredimo tako, da se čimbolj prilagodijo koži gastrostome in jejunostome. Hranjenje po gastrostmi in jejunostomi poteka enako kot po nasogastrični sondi. Hranimo lahko z brizgalko ali s pomočjo ustreznega sistema in črpalke za hranjenej.
4. Pacient težko požira in odklanja hrano. Analizirajte možne zaplete med hranjenjem in razložite ukrepe za njihovo preprečevanje.
A)naštejte znake, ki nas opozarjajo na motnje hranjenja.
• močno slinjenje,
• zastajanje hrane v ustih
• iztekanje hrane iz ust,
• napor pri požiranju,
• kašelj – dušenje pri požiranju,
• zavračanje hrane in pijače,
• solzenje med hranjenjem,
• ponavljajoče pljučnice.
B) opišite nevarnosti pri motnjah požiranja
• Aspiracija (hrana zaide v sapnik namesto v požiralnik),
• aspiracijske pljučnica.
• Izguba telesne teže in dehidracija.
• Psihične in duhovne težave zaradi izgube sposobnosti hranjenja in spremenjenega izgleda (izguba volje do življenja, občutek sramu in manjvrednosti idr.).
c) ukrepi za preprečevanje….
• Ocena kvalitete požiralnega refleksa (prepoznavanje motenj požiranja).
• Ocena prehranskega statusa (indeks telesne mase).
• Ocena dnevnega vnosa hrane in tekočine (vodenje tekočinske bilance in zaužite hrane).
• Pravilni položaj pacienta med hranjenjem in pravilna tehniko hranjenja (polsedseč ali sedeč položaj, izbor ustreznih pripomočkov, ocena samooskrbe in nudenje pomoči po potrebi).
• Odločitev o drugih načinih hranjenja ob nezadostnem hranjenju per os (NGS, stome, parenteralno).
5. Pacient ima nasogastrično sondo (ngs). Razložite zdravstveno nego pacienta z ngs.
a) Nasogastrična sonda je cevka, ki jo skozi nos in požiralnik uvedemo v želodec . Poznamo hranilno NGS (namen je enteralno hranjenje pacienta, ki se ne more hraniti per os) in sukcijsko NGS (namen je drenaža izločkov iz zgornjih prebavil)
b.) Po nasogastrični sondi hranimo
• pri nezadostnem vnosu hrane per os (motnje požiranja ..
• pri motnjah zavesti,
• pri poškodbah in operacijah zgornjih prebavil,
• kadar bolnik noče jesti (psihične motnje).
c)Intervencije ZN pri pacientu z NGS so:
• preverjanje lege NGS pred vsakim hranjenjem (preprečevanje aspiracije in aspiracijske pljučnice),
• preverjanje zunanje dolžine NSG (zaradi možnosti izpada NGS),
• preprečevanje zapletov pri hranjenju po NGS (menjava NGS zaradi preprečevanje poškodbe sluznice – RZP, fistule, prebrizgavanje sonde zaradi preprečevanja zamašitve NGS.),
• hranjenje po NGS, dnevna evidenca vnosa hrane in tekočine (preprečevanje dehidracije in izgube telesne teže),
• tehtanje pacienta dvakrat tedensko tekočine (preprečevanje dehidracije in izgube telesne teže),
• menjava fiksacije NGS (preprečevanje izpada NGS).
d) Zapleti pri hranjenju po NGS so lahko naslednji:
• poškodbe sluznice in tkiv in posledične krvavitve (ob grobem uvajanju sonde),
• aspiracija hrane ali želodčne vsebine v dihala (zaradi neustrezne lege sonde, refluksa ali prevelike količine vsebine v želodcu),
• razjede zaradi pritiska (zaradi pritiska sonde na tkivo),
• zamašitev sonde (neustrezna konsistenca hrane ali opustitev prebrizganja sonde),
• izpad sonde (neustrezna fiksacija sonde, izpad zaradi nehotenega izvleka),
• traheoezofagealna fistula (pri dolgotrajnem hranjenju po sondi),
• infekcija (zaradi neupoštevanja higienskih pravil),
• intoleranca na industrijsko pripravljeno hrano (alergična reakcija, hiperosmolarnost hrane idr.),
• bruhanje pri prevelikem vnosu hrane (neupoštevanje potreb pacienta, nepazljivost pri aplikaciji),
• podhranjenost in dehidracija pri premajhnem vnosu hrane in tekočine (neupoštevanje priporočil).