INKUBACIJA:
DIAGNOZA:
Je zoonoza. Povzroča jo Bartonela Henselae (mačke opraskajo ali ugriznijo).
Zbolevajo bolj otroci oz. mladostniki.
Povečajo se bezgavke.
Značilna klinična slika= 3-10dni-nastane papula (na mestu ugriza); podobna je piku insekta.
2 tedna – 2 meseca so povečane bezgavke.
Neznačilna klinična slika= vročina z izgubo telesne teže.
Diagnoza= Anamneza, klinična slika, serološke preiskave.
Zdravljenje= Zantibiotiki ali Azitromicin.
KOŽNI ANTRAKS:
2-5dni. Papula-> se razvije mehurček z krvavo vsebino. Zaceli se v Brazgotino. Bezgavke so povečane.
PLJUČNI ANTRAKS:
ČREVESNI ANTRAKS:
PRENOS:
KLINIČNA SLIKA:
HIV je stanje, kjer imunski sistem počasi propada, zato nastajajo oportunistične okužbe in karcinomi.
AKUTNI SINDROM HIV:
Približno 3. Teden se pojavi povišana telesna temperatura, bezgavke otečejo in bolečina žrelu. Akutni HIV traja 1-3 tedne.
ASIMPTOMATSKA OKUŽBA:
Bolezen brez simptomov ali ima samo povečane bezgavke, če taki osebi pregledamo kri vidimo, da ni zdrava. Continue reading “AIDS in HIV”
Pri otrocih se pojavlja diabetes mellitus juvenilis. Glavni vzrok ni znan, je pa posledica nepravilnega delovanja metabolizma. Glavni znak je presežena normalna koncentracija sladkorja v krvi. Pojavljajo pa se še drugi znaki, kot so: žeja, pogosto uriniranje, zadah po acetonu, pri otrocih je značilno še globoko dihanje, bolečine v trebuhu. Otrok lahko pade tudi v diabetično komo.
Za nastanek astme je pomembna dedna nagnjenost, alergija, virusna okužba, neredko jasnega vzroka ne ugotovimo. ( genske spremembe, različne vrste alergenov, dim, močanj vonj, plini, hladen zrak, fizični napori, sprememba vremena,…).
Je kronično pljučna bolezen, za katero je značilno trajno vnetje dihalnih poti. Zaradi vnetja so bronhiji zadebeljeni, propustnost se zmanjša. Vnetje povzroči nastajanje sluzi, ki se nabira in maši bronhije.
Posledica je slabša prehodnost bronhijev, zaradi česar nastopi zapora le-teh. ob stiku z alergenom, tipičen napad: suh dražeč kašelj, dispnea, občutek stiskanja v prsih, ob izdihu piskanje, žvižganje, nasičenost z hemoglobinom se zmanjša za 95%, utrujenost, prestrašenost, vznemirljivost, bledica, potenje, cianoza.
Zdravljenje: odvisno od vzrokov in znakov.
Izogibanje alergenov in drugim dejavnikom. Otrok prejema kisik, inhalacije, adrenalin, kortikosteroide, bronhodilatatorje in protivnetna zdravila.
ALERGIJE:
Beseda “alergija“ izvira iz grščine in njen pomen je “reagirati drugače“, danes pa se uporablja predvsem v smislu “preobčutljivega odzivanja“. Alergija je preobčutljivostna reakcija telesa zaradi pomanjkljivega imunskega sistema. Alergija nastane zaradi napake imunskega sistema. Imunski sistem se je v evoluciji razvil zato, da nas brani pred škodljivostmi iz okolja. Continue reading “Astma in druga alergijska obolenja”
Astma je kronična vnetna bolezen večjih in manjših dihalnih poti ( bronhijev in bronhiolov ). Zanjo je značilna prevelika odzivnost dihalnih poti na različne dražljaje (alergene).
Ob prehladu in drugih virusnih okužbah ali ob izpostavitvi določenemu dražljaju se stene dihalnih poti krčijo, kar oteži dihanje. Astma je pogosta bolezen, saj prizadene enega od sedmih otrok in enega od dvanajstih odraslih. Marsikdo je prepričan, da se začne v otroštvu, vendar se lahko pojavi pri katerikoli starosti. Bolezen se v najstniških letih pogosto umiri celo povsem izzveni, pri približno polovici otrok z astmo pa težave ostanejo tudi, ko odrastejo dokazana je družinska nagnjenost.
Pri otrocih se običajno pojavi alergična astma. Ko pride do alergične reakcije, se zaradi krčenja mišic v steni sapnic zožijo dihalne poti, hkrati pa se začne kopičiti tudi sluz. Oboje skupaj povzroča oteženo dihanje in sicer je predvsem otežen izdih.
Začetni vzrok za alergično reakcijo je alergen, ki se običajno širi po zraku. Takšna alergena sta na primer hišni prah in pelod. Pri že razvitem astmatičnem obolenju pa lahko čustveni stres ali blaga okužba, kot je prehlad, prav tako sprožita napad. Astme ne moremo ozdraviti, lahko pa preprečujemo poslabšanja v obliki astmatičnih napadov, če bolniki redno jemljejo ustrezna zdravila, lahko živijo povsem normalno.
Kakšni so simptomi ?
Zaradi zoženih dihalnih poti je prehajanje zraka oteženo, zaradi česar pride do:
– Kašlja, Continue reading “Astma”
Kisikovo terapijo vedno predpiše zdravnik. Kisik uporabljamo kot zdravilo in to v večjih koncentracijah kot je v zraku (21%). Uporabljamo ga začasno ali za trajno zdravljenje bolezni in sicer kadar bolniku ne zadostuje koncentracija kisika v zraku. Za varno aplikacijo kisikove terapije je potrebno dobro poznavanje opreme, pripomočkov za aplikacijo, potrebno pa je tudi stalno spremljanje otrokovega zdravstvenega stanja. Poznati pa moramo tudi stranske učinke kisikove terapije in možne zaplete, ki jih pravočasno preprečimo. Opazovanje otroka, ki prejema kisikovo terapijo mora biti neprestano.
Opazujemo:
– Dihanje ( frekvenco, ritem in globino, dihalno delo, prisotnost ali odsotnost kašlja, nasičenost krvi s kisikom ).
– Cirkulacijo ( pulz, barva in temperatura kože, edemi, krvni pritisk ).
– Splošno stanje ( zavest, utrujenost, komunikacija, apetit, hidracija ).
– Mišični tonus ( otrdelost, hipotonija, opistotonus,…).
Indikacije za aplikacijo kisika: hipoksemija. Cilj: izboljšati oksigenacijo krvi, olajšati dihanje. Continue reading “Kisikova terapija pri otrocih”
– Najnižje vrednosti so izmerjene zgodaj zjutraj, najvišje pa tekom dneva.
– Telesno temperaturo moramo meriti 10-15 minut po tem, ko smo otroka vzeli izpod tople odeje oziroma smo mu slekli topla oblačila in po hranjenju, da bi se izognili umetno povišanim temperaturam.
Posebnosti pri malih otrocih in dojenčkih
Tako so bolj nagnjeni k pregrevanju zaradi:
– Visoke temperature okolja
– Premalo zaužite tekočine
– Preveč oblačil
– Otrokove dejavnosti ( tekanje, skakanje,…)
Najpogostejši razlogi za povišano telesno temperaturo pri otrocih
– Akutne virusne okužbe (npr. prehladi, okužbe nosu, žrela, srednjega ušesa, sapnika, pljuč.
– Bakterijske okužbe. Continue reading “Vročinska stanja pri otrocih”
Klinične poti na pediatriji se od preostalih kliničnih poti razlikujejo po vrsti oz. namenu in času hospitalizacije. Za m.s. oz. d.m.s., ki je zaposlena na pediatriji je pomembno, da pozna vrste kliničnih poti in izpolnjevanje le teh.
Vrste kliničnih poti:
– Šola lulanja
– Šola kakanja
– Klinična pot pri operaciji žrelnice
– Klinična pot pri zdravljenju s penicilinom
– Klinična pot pri fimozah, kilah
– Klinične poti pri provokacijah na kravje mleko. Continue reading “Klinične poti na otroškem oddelku”
Obravnava otroka na dan operacije:
– Omogočimo mu občutek miru in varnosti.
– Biti mora tešč ter izprazniti mehur in črevo.
– Okopamo ga brez mila.
– Večji otroci ( dekleta ) naj odstranijo ličila, lak za nohte in nakit.
– Odstranijo naj zobne aparate, očala, kontaktne leče.
– Oblečemo mu svežo pižamo.
Negovalno osebje naj poskrbi za:
– Merjenje vitalnih funkcij ( dihanje, pulz, RR,…) in kontrole počutja, ob odstopanjih obvestimo zdravnika.
– Priprava celotne dokumentacije.
– Aplikacija premedikacije ( dobi jo 30-45 min. pred operacijo ).
– Transportiramo otroka v operacijsko sobo.
– Predaja otroka anestezijski sestri. Continue reading “Zdravstvena nega otroka na dan operacije in po njej”
Punkcija je vbod z votlo iglo (injekcijska ali punkcijska igla) ali troakarjem.
Namen: pridobiti tekočino iz telesnih votlin v diagnostične ali terapevtske namene.
Vrste punkcij:
– punkcije žil ( krvi )
– plevralna punkcija
– punkcija limfnih bezgavk
– abdominalna punkcija
– lumbalna punkcija.
Lumbalna punkcija je razmeroma preprost in pogosto boleč postopek, ki se opravi pri sumu na meningitis, določitvi iterkranialnega tlaka.
Lumbalna punkcija-kdaj?
Uporabljamo pri sumih na:
– meningitis
– multipla sklerozo Continue reading “Punkcije pri otroku”