Punkcija je vbod z votlo iglo (injekcijska ali punkcijska igla) ali troakarjem.

Namen: pridobiti tekočino iz telesnih votlin v diagnostične ali terapevtske namene.

Vrste punkcij:

–       punkcije žil ( krvi )

–       plevralna punkcija

–       punkcija limfnih bezgavk

–       abdominalna punkcija

–       lumbalna punkcija.

Lumbalna punkcija je razmeroma preprost in pogosto boleč postopek, ki se opravi pri sumu na meningitis, določitvi iterkranialnega tlaka.

Lumbalna punkcija-kdaj?

Uporabljamo pri sumih na:

–       meningitis

–       multipla sklerozo

–       encefalitis

–       subrahnoidalnah krvavitvah

Po lumbalni punkciji se pojavi glavobol, infekcije, bolečine v križu,…

Plevralna punkcija je omogočanje dostopa do plevralnega prostora v terapevtske ali diagnostične namene.

Abdominalna punkcija. Gre za terapevtsko razbremenilno punkcijo pri ascitesu, zato govorimo o punkciji ascitesa ( nabiranje tekočine v trebušni votlini ).

Možni zapleti pri abd. Punkciji in kako jih preprečujemo:

–       šok: – bolnika na poseg dobro psihično pripravimo, po potrebi uporabimo anestetik

–       krvavitev: ( da jo pravočasno opazimo in pravilno ukrepamo, opazujemo RR, in ostale vitalne funkcije, tudi krvavitev lahko povzroči šok,… )

–       infekcije: ( preprečimo z dobro osebno higieno bolnika, dobro-sterilno pripravo vbodnega polja, aseptična izvedba posega ).

Priprava otrok na preiskave

Pravilna in temeljita priprava otrok na preiskave in razne posege je zelo pomembna pri otrocih vseh starosti. Pri večjih šolskih otrocih je možno to opraviti s pogovorom in natančno razlago. Pri majhnih predšolskih otrocih pa je najučinkovitejša priprava v obliki igre. Najboljše je, če otroka pripravimo v sodelovanju s starši, kadar je le to možno. Otroku je treba tudi odkrito povedati, kadar gre za poseg, ki mu bo povzročil večjo ali manjšo bolečino. Zelo napačno je otroku reču, da ga nič nebo bolelo, saj lahko s tem zapravimo zaupanje otroka. Zelo težko ga bomo potem pripravili za naslednje preiskave.

Priprava zajema:

–       seznanitev bolnika z namenom in potekom postopka

–       izpraznitev mehurja

–       merjenje trebušnega obsega

–       položajem bolnika

–       zaščitimo posteljo

Bolnika namestimo v udoben položaj, ter bolnika odkrijemo le toliko kolikor je potrebno.

Zdravstvena nega po posegu:

Pomagamo pri odvzemu krvi za kontrolo. Odvzeti material takoj odpošljejo v laboratorij, bolnika je treba pravilno opazovati in oskrbeti. Bolnikova oskrba je odvisna od vrste, mesta in počutja bolnika. Zdravnikova navodila strogo upoštevamo.

Vprašanja za ponavljanje:

1. kaj je punkcija in katere so vrste punkcij?
2. Možni zapleti.
3. Kdaj opravljamo lumbalno punkcijo?
4. Kako preprečujemo možne zaplete?

Kako pripravimo otroka na preiskavo?