1. Razlikujte faze sprejemanja težke bolezni in umiranja

1. a) Naštejte faze umiranja:

1.faza – nepriznavanje resnice (bolnik se najprej osami);

2.faza – jeza, upor, agresija, ki je lahko naravnano proti samemu sebi (samomor ali suicid);

3.faza – pogajanje z usodo;

4.faza – depresija z globokim žalovanjem nad pričakovano izgubo lastnega življenja;

5.faza – razumevanje in sprejemanje neozdravitve, trpljenja in smrti.

b)Opišite značilnosti in ravnanje zdravstvenega delavca v posamezni fazi.??

b)

ZANIKANJE RESNICE: Umirajoči noče sprejeti dejstva, da je bolan. Išče izgovore, opravičila, da se to njemu ne more zgoditi, da je napaka. Zatiska si oči.

Zdravstveni delavci se s pacientom pogovarjamo, ga poslušamo, ne smemo vsiljevati dejstev o bolezni, saj se lahko njegovo obnašanje do nas zelo spremeni.

AGRESIJA, JEZA: V tej fazi je oboleli jezen sam nase in na vso okolico. Obnaša se nasilno, zmerja, lahko je tudi fizično napadalen. Krivce išče v okolici, zato se spravlja na druge. Prepričan je, da so le oni krivi za njegovo stanje in noče sprejeti pomoči.

Do pacienta smo prijazni, delujemo pomirjujoče. Agresije ne jemljemo osebno.

POGAJANJE:   pogajanje z usodo; pacient dela sklepe, na primer: če bom nehal kaditi, bom ozdravel …

Pacienta spodbujamo, ga podpiramo pri odločitvah, usmerjamo ga v zdrav način življenja, ne zbujamo mu lažnega upanja.

DEPRESIJA, ŽALOST: V tej fazi umirajoči velikokrat povsem izgubijo voljo do življenja, ne vidijo izhoda in se povsem zaprejo vase. Izgubijo stik s svetom in so povsem nedružabni; prepustijo se usodi.

Naša naloga je, da to preprečimo, smo ob njem, ga spodbujamo in se z njim pogovarjamo. Bolezen mu ne smemo predstaviti kot konec, ampak ga spodbuditi naj se trudi do konca. Lahko vključujemo tudi svojce.

SPREJETJE, PRIVOLITEV: Oboleli svojo bolezen sprejme in se z njo nauči spopadati. Okolice več ne krivi za to, sam pa se nauči živeti ob bolezni, je bolj družaben in upošteva naše nasvete.

Naša naloga je da ga pohvalimo za dosežen napredek in mu nudimo morebitno pomoč in podporo še naprej.

2. Naštejte in razložite potrebe umirajočega.
3. a) Opišite potrebe umirajočega:

• telesna potreba (lajšanje bolečin, težkega dihanja, žeje, pri bolniku na respiratorju se pojavi strah pred odklopom aparata);
• potreba po varnosti;
• potreba po ljubezni (pomemben je telesni dotik, nežnost, prisotnost družine in prijateljev);
• potreba po upoštevanju (upoštevanje zadnje želje, enakopravnosti z drugimi bolniki, priznavanje človeškega dostojanstva);
• potreba po samouveljavitvi ( poznavanje resnice brez lažnega upanja, individualnost, svoboda pri odločitvi.

1. b) Razložite pravice umirajočega:

• ima biti pravico obravnavan kot živo človeško bitje, dokler ne umre;
• ima pravico ohranjati upanje neglede na to, na kaj je naravnano;
• ima pravico, da ga oskrbijo ljudje ki gojijo upanje;
• ima pravico izražati svoja čustva in občutke na svoj način;
• ima pravico soodločanja pri negi;
• ima pravico stalne medicinske obravnave in nege, čeprav ni moč pričakovati ozdravitve;
• ima pravico, da ne umre sam;
• ima pravico biti brez bolečin;
• ima pravico, da na vprašanje dobi pošten odgovor;
• ima pravico, da ga zdravstveno osebje ne razočara;
• ima pravico do pomoči družini, da bo lažje sprejela smrt;
• ima pravico umreti v miru in dostojanstvu;
• ima pravico ohraniti svojo individualnost.

3. Razložite oskrbo umrlega

a)Predstavite ustrezno ravnanje zdravstvenega delavca do umrlega in svojcev.

Ko bolnik umre se okrog postelje namesti zaslon. Delo v sobi poteka neopazni in umirjeno. Potrebna je velika mera taktnosti in pietete (globokega spoštovanja do pokojnika), saj smo zmeraj pod budnim očesom sobolnikov ali svojcev.

Ko bolnik umre se s telegramom obvesti svojce. Če pridejo na oddelek, jih o tem obvesti zdravnik. Primerneje je svojce povabiti na oddelek in jih tam obvestiti o smrti. Upoštevamo njihov pretres, zbeganost in žalost. Seveda so reakcije posameznikov različne, v splošnem pa potrebujejo našo podporo. Vse kar želijo izvedeti o zadnjih urah umirajočega svojca, smo jim dolžni povedati. Poskrbimo, da svojci dobijo tudi vso lastnino, ki smo je prej popisali.

1. b) Opišite oskrbo umrlega:

Smrt bolnika ugotovi zdravnik in vpiše točno uro smrti na temperaturni list in v oddelčno mrliško knjigo. Medicinska sestra pripravi vso potrebno dokumentacijo.

Oblečemo se v predpasnik, nadenemo masko, rokavice.

Umrlemu ne povzročamo dodatnih ran.

Pregledamo ga in namestimo v hrbtni položaj, roke ob telo, dlani navzdol ali na trebuh drugo čez drugo. Pod glavo mu damo manjšo blazino.

Zapremo mu oči, vložimo mu zobno protezo. Pod brado namestimo gazo in s povojem obvežemo glavo (zaprta usta). Moškega obrijemo, počešemo.

Odstranimo medicinske pripomočke (UK, NGS, iv kanile …). Odstranimo ves nakit (ga popišeta dve osebi).

Umijemo ga, zamenjamo obveze, namestimo hlačno predlogo.

Zamenjamo spodnjo rjuho in ga pokrijemo s čisto rjuho.

Na palec noge zavežemo vznožni listek s podatki pokojnika.

Pokojnik ostane na oddelku še dve uri, nato ga odpeljemo v mrtvašnico. Svojcem omogočimo, da se od pokojnika poslovijo.

Okuženega pokojnika (AIDS, hepatitis) označimo z rumeno nalepko.

Morebitne posebnosti v oskrbi (zaradi vere) upoštevamo in spoštujemo.