- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Zdravstvena nega starostnika

Definirajte pojma geriatrija in gerontologija!.

a)      Razložite pojem geriatrijo!

Geriatrija se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni pri starih ljudeh.

b)     Definirajte pojem gerontologija in razložite, kako jo delimo!

Gerontologija je veda, ki raziskuje starostne pojave in se ukvarja s problemi starejših ljudi. Deli se na:

ª  Medicinsko ali klinično

ª  Socialno in

ª  Eksperimentalno gerontologijo

 

2. Opišite spremembe pri starostniku!

a)      Razložite fiziološke spremembe staranja!

ª   Zmanjšanje telesne višine, tudi do 5 cm, ki nastane zaradi tanjšanja medvretenčnih ploščic; sklepne površine med vretenci se tudi zraščajo

ª   Pride do prerazporejanja maščobnega tkiva. Maščoba se kopiči predvsem na trebuhu, dojke pri ženskah se povesijo, ker je iz njih maščobno in žlezno tkivo izginilo. Tud dlani izgube maščobno tkivo, zato so roke koščene in žile močneje vidne

ª   Maščobno tkivo pa izginja tudi z obraza, zato je starostnikov obraz drugačen. Gube so s starostjo bolj poudarjene

ª   Koža se s starostjo tanjša, spremeni se turgor kože, zmanjša se tudi elastičnost. Na koži se pojavijo temne pike, in sicer zaradi kopičenja barvila lipofuscina

ª   Lasje posivijo ker so v njih zračni mehurčki. Tudi dlake na značilnih mestih izginjajo, pojavijo se lahko npr. v nosu, ušesu

ª   Zaradi postopnega propadanja živčnih celic nastaja prizadetost čutil sluha, vida in okušanja. Sluh slabi kar vodi do slabše komunikacije. Pojavi se dalekovidnost, oči niso več sposobne se prilagajati svetlobi/temi, izgube ostrino vida. Pogosta je tudi rast sive mrene. Vonj ni več zanesljiv.

ª   Značilne so tudi spremembe potreb pri starostnikih in zakrnevanje njihovega okušalnega organa. To vodi do premajhne potrebe po tekočini, nekontroliranega uživanja sladkorja (npr. sladka si tudi juho, zelenjavo) in soli. Pride do dehidracije, iztirjene presnove in zmedenosti

ª   Pojema sposobnost reakcije. Starostnik se težje prilagaja toplotnim spremembam

ª   Zobje izpadajo. Slabo sedeča zobna proteza otežkoča zdravo prehranjevanje, vpliva na socialne kontakte in samozavest

ª   Pojavijo se spremembe na prebavilih. Prebavnih sokov je manj, želodec težje prebavlja hrano in resorbcija hranilnih snovi zaradi sprememb na črevesju je slaba. Pogosta je tudi obstipacija

ª   Starostniki so nagnjeni k težavam pri dihanju in hitrejši utrujenosti. To povzroča omotice, omedlevice, nenadne napade slabosti (posledica so poškodbe)

ª   Narašča okornost. To privede do spotikanja, padcev s poškodbami (zlomi) in do oteženega ali omejenega gibanja. Starostnik se težje pripogne, iztegne roko, dvigne glavo, prime predmet s prsti, ga stisne itd. Občutljivost ob dotiku se poveča (krči pri umivanju, gibanju). Bolečinski prag se lahko pomakne navzgor ali navzdol.

ª   Pojavi se izguba normalnega ritma spanja in budnosti. Pojemanje potrebe po spanju lahko povzroči utrujenost, pasivnost

b)     Razložite psihične sprememba staranja!

–           Spremenijo se interesi, zaradi pešanja zdravja ter duševnih in telesnih moči, pogosto pa tudi zaradi spremenjene socialne vloge.

–           Za ustvarjanje je manj zagona, pojavi se privlačnost za rutino, prilagajanje oslabi, starejši lahko vztrajajo pri svojih navadah in so za novosti manj dovzetni.

–           Veliko bolj se ukvarjajo sami s seboj, lahko postanejo egocentrični, interesi in potrebe drugih so manj pomembni. Veliko govorijo o svojih boleznih in težavah, da bi pritegnili pozornost okolice.

–           Pogostejše so emocionalne motnje. Psihične spremembe se kažejo tudi v duševni utrujenosti, saj se zmogljivost za duševno delo zmanjša.  

–           Duševne sposobnosti pešajo počasneje, če so ljudje aktivni. Spomin peša za nove dogodke, izguba besednega zaklada pa je majhna. Mišljenje in interesi se povezujejo s preteklostjo, še posebej pri tistih, ki so dosegli pomembnejše življenjske uspehe.

–           Zaradi občutka ogroženosti postanejo neposrednejši, bolj pokažejo svoje značajske posebnosti in tudi napake.

–           Njihovo dojemanje je manj realno in včasih postanejo celo nekritični, sposobnost presoje je zmanjšana.

ª   Organska obolenja možganov (povzročajo pozabljivost, zmedenost, večjo odvisnost)

ª   Funkcionalne psihične težave (nevroze, psihoze, depresije)

ª   Z leti pojenjuje presnova, zato se zmanjšuje storilnost živčevja. Izjemno pomembno je ohranjati aktivnost možganske funkcije (vaje mišljenja, pomnenja, pozornosti)

ª   Zmedenost je znak kvalitativne motnje zavesti, ni bolezen. Lahko je izraz depresije, starosten paranoidnosti. Človek trpi zaradi blodnih misli, domišlja si naprimer, da ga preganjajo sosedje

ª   Demenca je starostno pogojeno slabljenje možganskih celic. Zanjo so značilne: motnje spomine, abstraktnega mišljenja, izguba intelektualnih sposobnosti, sposobnosti presojanja, afazija (izguba sposobnosti govora), agnozija (nesposobnost zaznavanja zunanjih dražljajev kljub zdravim čutilom, npr. starostnik vidi a ne spozna osebe), spremembe osebnosti. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen (je posledica atrofije skorje velikih možganov), ki v petih do desetih letih privede do govornih motenj, motenj požiranja in gibanja. Dokaj pogosta je tudi akutna zmedenost (delirij), ki lahko traja nekaj dni, tudi teden ali več. Vzrok so telesna obolenja, dehidracija, nezaželeni učinki zdravil, alkohola, menjava stanovanja, napotitev v bolnišnico ali dom starostnikov itd.

c)      Razložite socialne spremembe staranja!

–           Socialne spremembe zajemajo načine doživljanja staranja posameznika v odnosu do družbe. Človek se na prehodu v starostno obdobje spopada s hudimi travmami in stresi, ki so večinoma povezani z njegovim življenjskim stilom, eksistenco in osebno identiteto. Sooča se z upokojitvijo, odhodom otrok od doma (fenomen praznega gnezda), izgubo partnerja, smrtjo prijateljev, boleznijo, težavami s spolnostjo, odhodom v domsko varstvo, soočanjem z lastno smrtjo in  mnogokrat tudi s finančnimi pretresi.

–           Stresno je tudi spoznanje, da določenih opravil ni več sposoben samostojno opravljati (npr. vožnja avtomobila, košnja trave ipd.).

–           Pojavi se občutek odvečnosti, zavrženosti, nepotrebnosti. Oseba izgubi socialni status. Ker ga družba določa po poklicu in zaposlitvi, ima lahko občutek, da izgublja svojo družbeno vlogo, položaj, status in prestiž.

–           Ne čuti več socialne pripadnosti. Tisti, ki živijo z mladimi, imajo manj možnosti osamljenosti. Tisti, ki ne živijo z mladimi, so bolj osamljeni, kar lahko vodi v socialno izoliranost.

 

3. Razložite način dela s starostnikom, pri katerem so nastopile duševne in telesne spremembe!

a)      Razložite način dela z agresivnim starostnikom!

ª  Na agresijo odgovorimo s humorjem in tako razbremenimo napetost

ª  Ločimo tiste ki se prepirajo in zadržimo agresivnega

ª  Žrtvi nudimo pomoč, napadalca pomirimo

ª  Jezo preusmerimo v gibanje, delo, šport

ª  Razjasnimo spore in poiščemo drugo rešitev

ª  Ga ne zmerjamo, kljub grožnjam odreagiramo prijateljsko

ª  Agresivno ravnanje ne nagrajujemo niti ne kaznujemo, saj oboje jača agresivnost. Če pri takšnem bolniku medicinska sestra odreagira sproščeno, agresija nima odziva

b)     Razložite način dela z naglušnim in gluhim starostnikom!

ª  Pravilen govor, ki ustvari zaupanje (govorimo počasi, razločno, da nas poslušalec vidi v obraz, ne preglasno, z majhnimi pavzami med stavki, brez prepletenosti in tujk)

ª  Pravilno osvetlitev govorca – ta ne sme stati med izvorom svetlobe (okno) in bolnikom, obraz govorca mora biti osvetljen, kar je še pomembnejše ob mraku in ponoči

ª  Naše vedenje o njihovi bolezni (naglušnost zabeležimo v bolnikovo dokumentacijo, kartico da je naglušen, obesimo na njegovo posteljo in po potrebi poskrbimo da jo ima pri sebi)

c)      Razložite način dela s slabovidnim in slepim starostnikom!

Za lajšanje njegove situacije so na razpolago nekateri pripomočki: bela palica za hojo, rumeni trakovi s tremi pikami za roke, pes za vodenje slepih, nadalje še pisanje in branje z Brailovo pisavo, plošče ali trakovi z govornimi posnetki vsebin knjig…

Za delo s starostnikom moramo poznati njegove tihe zahteve:

ª  Povej mi kdo si

ª  Pusti mi čas da te spoznam (zdravnika, sestro)

ª  Predstavi se z imenom, ko se pogovarjaš z menoj

ª  Rci mi kaj, preden se me dotakneš, me neguješ, kajti jaz te nemorem videti

ª  Z menoj veliko govori, da lahko slišim kje si, in dobim dovolj pojasnil

ª  Govori slikovito, jasno in enostavno ter moji starosti razumljivo

ª  Pojasni mi, kaj delaš na meni (z menoj)

ª  Predstavi mi bolnike v isti sobi

ª  Opiši mi sobo, toaletne prostore, oddelek. Naredi z menoj obhod in mi pusti čas, da lahko otipam važnejše stvari, jih preizkusim

ª  Ne spreminjaj razporeda v sobi in pri mojih stvareh, ne da mi to poveš

ª  Pomagaj mi pri vsakodnevnih opravilih (toaleta, hranjenje, odvajanje,…). po potrebi vodi mojo roko k že pripravljenemu stolu ali mi opiši hrano

Ker ne vidim dobro, želim imeti znane stvari v svoji bližini – po možnosti v neki škatli ob sebi