- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Zdravstvena nega pri različnih bolezenskih stanjih

Opredelite zdravstveni nego pacienta pri obolenjih dihal.

    1. Po katerih znakih prepoznamo pacienta z obolenjih dihal?

    1. Opredelite najpogostejša obolenja dihal.

akutni rhinitis (prehlad) : nanj vpliva imunski sistem

akutni sinusitis (vnetje sinusov): sinusi so votle votline, ki služijo vlaženju in segrevanju zraka ter glasu

akutni tonsilofaringitis (vnetje mandljev in žrela = angina):

influenca (gripa):

akutni bronhitis (vnetje bronhialne sluznice):

kronični plučni emfizem

astma (vnetje sluznice-kronična bolezen dihal):

bronhialni karcinom (90% umre že v 1 letu bolezni, ostali živijo do 5 let)

plučnica (pleumonija –prizadeti

pljučna atelektaza

kronična obstruktivna plkučna bolezen (KOPB)

kronično pulnonalno srce

tuberkuloza

    1. Opišite posebnosti zdravstvene nege pacienta z obolenji dihal glede na negovalne probleme.

negovalni problemi

zdr. nega

dihanje

prehranjevanje

vzdrževanje tt

higiena

oblačenje

gibanje

počitek in spanje

 

KRAJŠA VERZIJA:

  1. Znaki za obolenje dihal:
    • Dihalna stiska: pospešeno ali upočasnjeno dihanje, mehanično oviranje dihanja, subjektivni občutek pomanjkanja zraka, imenovan »lakota po zraku».
    • Dispneja: oteženo, moteno dihanje.
    • Cianoza: ustnice in koža se obarvajo cianotično (modrikasto) in so odraz pomanjkanja kisika.
    • Kašelj: je najpogostejši znak obolenja dihal. Lahko se pojavlja: v napadih ali kot pokašljevanje suh in neproduktiven globok, vlažen in produktiven (s sekretom).

 

  1. Najpogostejša obolenja dihal so:

 

  1. Zdravstvene nega:

 

Večkrat na dan manjši obroki, energetsko bogata prehrana, veliko vitaminov in dovolj beljakovin, veliko tekočine na dan.

Zdravstvena vzgoja pacienta s kroničnim pljučnim obolenjem

 

  1. Naštejte najpogostejša obolenja srca in ožilja ter znake obolenj.
    1. Opišite najpogostejša obolenja srca in ožilja.

ISHEMIČNA OBOLENJA (zaradi slabo prekrvavljenega tkiva)

angina pektoris

akutni miokardni infarkt

Hipertenzivna obolenja

Srčna insuflenca levega prekata

Srčna insuflenca dsnega prekata

OBOLENJE OŽILJA

obolenje perifernih arterij

obolenje ven

varice –krčne žile

    1. Opišite znake, ki kažejo na obolenje srca.

BOLEČINA V PRSIH (stenokardija)

Vzroki za bolečino v prsnem košu:

Dobro lokalizirane:

Slabo lokalizirane:

POMANJKANJE ZRAKA = DISPNEJA

EDEMI

SINKOPA

PALPITACIJA

BOLEČINE IN MOTNJE PERIFERNE CIRKULACIJE

INTERMITENTNA (prekinjajoča) KLAVDIKACIJA

ORTOPNEJA

UTRUJENOST

 

  1. Načrtujte zdravstveno nego pacienta pri ishemičnih obolenjih srca
    1. Opredelite ishemična obolenja srca.

V skupino ishemičnih srčnih bolezni sodijo različne bolezni, ki jim je skupno nesorazmerje med potrebami srčne mišice po kisiku in dovajanjem le tega. V industrijsko razvitih deželah je ishemična srčna bolezen glavni in najpogostejši vzrok smrti, med srčnimi obolenji pa predstavlja 60—70% vzrokov smrti.

Vzroki za nastanek ishemične bolezni So lahko različni, npr. zvišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi (holesterol, tnigliceridi), kajenje, sladkorna bolezen …

Posledica le teh je aterosklerotično zoženje ali popolna zapora venčnih (koronarnih) arterij (pretok krvi se zmanjša ali prekine). Najpogostejši ishemični bolezni sta:

    1. Naštejte dejavnike tveganja za nastanek kardiovaskularnih obolenj.
    1. Načrtujte zdravstveno nego pri pacientu z miokardnem infarktom.

Zdravstvena nega je odvisna od stopnje obolenja, zapletov in bolnikove starosti. Prve dni bolnik leži v intenzivni koronami enoti, kjer je priključen na monitoring, kar omogoča trajen nadzor vitalnih funkcij. Naloga tehnika zdravstvene nege je pomoč v vseh življenjskih aktivnostih tako dolgo, da se bolniku zdravstveno stanje izboljša.

  1. Načrtujte zdravstveno nego pri pacentih z ledvičnimi obolenji.
    1. Naštejte najpogostejša bolezenska stanja sečil.
    1. Načrtujte zdravstveno nego pri pacientih z ledvičnimi oblenji.

 

  1. Razložite zdravstveno nego pri pacientu z žolčnimi kamni.
    1. Naštejte najpogostejše znake žolčnih kamnov.
    1. Opišite zdravstveno nego pacienta z žolčnimi kamni.

Bolniki v prehrani ne prenašajo maščob in rumenjaka. Pozneje naj ima hrana malo maščob, ker lahko maščobe izzovejo krčenje žolčnika, to pa povzroči kolike. Pri ponavljajočih se težavah in komplikacijah (vnetje žolčnika) je priporočljiva operacija (npr. cholecystectomia — odstranitev žolčnika). Danes je pogosto odstranjevanje z endoskopsko metodo, ki predstavlja za bolnika manjše tveganje kakor klasični operativni poseg.

 

  1. Razložite posebnosti zdravstvene nege pacienta z mavcem.
    1. Kaj opazujem pri pacientu z mavcem?
    1. Predstavite posebnosti zdravstvene nege pacienta z mavcem.

Spremembe v zgoraj naštetih točkah kažejo na motnje v zdravljenju, zato moramo takoj, ko se pojavijo, o njih obvestiti zdravnika. Pri nekaterih motnjah bo odredil odstranitev mavca in nameščanje drugega, in sicer takoj ali šele potem, ko mine oteklina. Bolniki, ki imajo predpisano mirovanje, pogosto potrebujejo našo pomoč v različnih življenjskih aktivnostih. Skrb za higieno kože, še posebej smo pozorni, da odstranimo ostanke mavca s prstov poškodovane okončine.

 

  1. Načrtujte zdravstveno nego pacienta z možgansko kapjo.
    1. S katere strani pristopamo ko bolniku in izvajamo negovalne ter terapevtske postopke?

Negovalno osebje naj vse negovalne intervencije izvaja iz prizadete strani in ima pri tem očesni kontakt z bolnikom. Nočna omarica naj stoji na prizadeti strani.

    1. Pojasnite načrt zdravstvene nege bolnika z možgansko kapjo,

Načrt zajema:

položaj pacienta: menjavamo na dve uri, še posebej smo pozorni na prizadeto stran telesa;

osebno higieno: uporabljamo grobe umivalne vrečke, umivamo od zdrave k bolni strani;

vzpodbujamo ga k samooskrbi, pri tem je pomembno, da pustimo pacientu dovolj časa, da se nauči ene aktivnosti, preden preidemo k drugi;

izvajamo temeljito ustno nego, pozorni smo na zobno protezo (mora dobro sedeti), pazimo na ostanke hrane saj jih pacient na prizadeti strani ne more odstraniti z jezikom.

hranjenje: pri motnjah požiranja se velikokrat ni možno izogniti hranjenju po sondi, ko se pacientu vrne občutek požiranja, ga pričnemo hraniti per os, hrano vedno postavimo pred pacienta tako, da jo vidi saj pride pri tem do povezave med čutoma vida in vonja ter refleksa požiranja, pomagamo mu, kolikor je potrebno;

podporo pri odvajanju urina in blata: pogosto so inkontinentni, zato poostrimo anogenitalno nego;

neobvladovanje govora: afazija bolnika zelo prizadene, da ne razume vprašanja in ne more odgovoriti, nova situacija ga čustveno pretrese, do pacienta smo strpni, za pogovor si vzamemo čas, lahko se poslužujemo pripomočkov, kot so: govorne table, simboli…

učimo ga slačenja, oblačenja, umivanja rok;

spodbujamo ga pri gibanju, učimo ga hoje na WC;

rehabilitacija, ki poteka že v bolnišnici, predvsem kot psihofizična podpora pacientu. Potrebuje veliko časa potrpljenja in discipline. V času hospitalizacije je lahko pacient depresiven, agresiven ali zmeden.;

 

  1. Opredelite cerebrovaskularni insult (ICV).
    1. Pojasnite definicijo Svetovne zdravstvene organizacije (SVO) za cerebrovaskularno bolezen.

ICB je seštevek hitro razvijajočih se znamenj žariščne ali difuzno motene možganske funkcije, ki je žilnega izvora. Bolezen se lahko začne z znamenji manj opazne difuzne možganske arteroskleroze ali pa z dramatično sliko možganske kapi.

Je bolezen, pri kateri gre za seštevek hitro razvijajočih se znamenj motene možganske funkcije, ki traja več kot 24h je žilnega izvora in je lahko smrtna.

    1. Naštejte preiskovalne metode in opišite vzroke za nastanek ICV.

VZROKI; Vedno gre za motnjo krvnega dotoka (s tem pomanjkanje kisika), Do tega lahko pride zaradi krvavitev anevrizm ali zadardi strdkov (arteroskleroza, tromboza embolija- zdračna embolija, maščobna embolija)

    1. Naštejte rizične dejavnike za nastanek ICV.
  1. Dejavniki tveganja, na katere ni mogoče vplivati:
  1. Dejavniki tveganja, na katere je mogoče vplivati:
  1. Slabe razvade – te lahko odpravimo s spremembo življenjskega sloga:

 

  1. Opredelite cirozo jeter in načrtujte zdravstveno nego bolnika z cirozo jeter.
    1. Kaj je ciroza jeter?

Ciroza je kronična bolezen in pomeni nepopravljivo okvaro jeter zaradi difuzne fibroze. Normalno jetrno tkivo in struktura žil propadata zaradi tvorbe vozličev v jetrnem tkivu. Med vozliči se razrašča vezivno tkivo, zaradi česar je jetrnega parenhima vse manj -funkcija jeter odpoveduje. Motnje nastanejo tudi v portalnem krvnem obtoku.

  1. Kateri so najpogostejši vzroki zanjo?

Alkohol in virusni hepatitis

    1. Naštejte znake, ki spremljajo cirozo jeter, in jih opredelite.
    1. Načrtujte zdravstveno nego.

 

  1. Opredelite sladkorno bolezen.
    1. Kaj je sladkorna bolezen? Kako se kažejo posledice te bolezni?

Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje kronične hiperglikemije (stalno povišan sladkor v krvi). Normalna količina glukoze na tešče je od 3,9-6,1 mmol/l. Od 6,1-6,9 mmol/l je mejna bazalna glikemija. Če je glukoza na tešče več kot 7 mmol/l; oz. kadarkoli preko dneva ali dve uri po obremenitvi z glukozo več kot 11,0 mmol/l govorimo o diabetesu. Nastane zaradi pomanjkanja hormona insulina ali odpora proti delovanju insulina. Posledica takega stanja je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, kar povzroči trajne okvare majhnih žil oči, ledvic in velikih žil z arteriosklerozo ter drugih tkiv in organskih sistemov. Nastane na osnovi dednih dejavnikov in okolja, kar pogosto deluje skupaj.

 

Razlikujte sladkorno bolezen tipa ׀׀ in tipa ׀

Tip I

Ali juvenilni diabetes (u otroštvu, mladosti, do 30-40 let)

Pojavi se ob rojstvu ali kasneje

Burni znaki (kar naenkrat pride do pomanjkanje inzulina): hiperglikemija, ketoacidiza in glikozurija

Avtoimunska bolezen (uničenje beta celictrbušne slinavke -langerhansovi otočki propadejo)

Od inzulina odvisna bolezen

Pride do prenehanje proizvodnje inzulina

Obolelih je približno 10% sladkornih bolnikov

Kot sprožilni dejavnik okolja je lahko virusna okužba (gripa, rdečke), stres, prehrana v otroštvu.

Tip II

Najpogostejša oblika SB (90%)

Pojavi se v starosti (po 40. letu)

Osnova je genetska

Nastane zaradi odpornosti celic na inzulin (inzulin odpira celice, da lahko sladkor pride vanje, če inzulina ni ali pa če je celica odporna nanj, sladkor ostane v krvi)

ZDRAVLJENJE; pravilna prehrana, telesna aktivnost, peroralni antidiabetiki (vplivajo na delovanje inzulina in pomanjšanje odpornost celic na inzulin), kasneje z inzulinom

Blagi začetni znaki

Kronični zapleti

 

  1. Razločite pomen zdravega načina življenja pri pacientu s sladkorno boleznijo.
    1. Pojasnite pomen pravilne prehrane sladkornega pacienta,

Zdrava prehrana sladkornega bolnika je bistvo zdravljenja, saj brez nje ni učinkovito nobeno drugo zdravljenje. Pravilno prehranjevanje zahteva od bolnika potrebno znanje, ki ga mora pridobiti. Osnovna značilnost diete je zdrava in uravnotežena prehrana.

Dieta je individualno prilagojena in temelji na predpisani količini sestavljenih ogljikovih hidratov (škrobna živila). Hrana naj vsebuje veliko dietnih vlaknin, beljakovinsko živilo(pusto belo meso, jajca, sir in mleko z manj maščobe), optimalno količino vitaminov in mineralov.

Omejimo predvsem živalske maščobe. Močno pa omejimo enostavne ogljikove hidrate, kot so navadni sladoled, med, marmelada, sirup, bomboni, čokolada. Vsakodnevna prehrana naj bo sestavljena tako,

da so v njej zastopane hranilne snovi v razmerju: 15 % beljakovin, 30 % maščob, 55—60 % ogljikovih hidratov.

Hrano enakomerno razdelimo na pet obrokov čez ves dan. Kalorične potrebe določijo glede na bolnikovo telesno težo, konstitucijo, starost, delo in stanje presnove (žene v nosečnosti potrebujejo več kalorij). Pravilno izvajanje diete zahteva od bolnika ustrezno znanje in spremembe življenjskih navad.

    1. Predstavite pomen osebne higiene pacienta s sladkorno boleznijo.

Izpostavljeni so obolenjem, infekcijam, omogoči normalno delovanje kože in lojnic, krepi prožnost žil, živčnih končičev, skrbna nega celega telesa; posebej pa ustne votline (žleze proizvedejo malo sline), nog, kožnih gub, pravilna izbira oblek in obutve (naravni materiali)

Zelo pomembna v preprečevanju bolezni in za bolnikovo ugodno počutje je njegova osebna higiena. Urejen in čist človek je tudi mnogo bolj samozavesten. Sladkorni bolnik je zaradi svoje bolezni veliko bolj nagnjen k obolenjem. Koža in sluznice So obrambni plašč proti vdoru klic. Namen osebne higiene je tako odstranitev prahu, mikroorganizmov, odmrlih celic, izločkov lojnic in znojnic s kože. S tem poskrbimo za normalno delovanje kože, krepitev prožnosti žil, živčnih končičev, čutilnih telesc in nemoteno delovanje znojnic in lojnic.

Sladkornega bolnika posebej opozarjamo na osebno higieno, nogo telesa, zobovja in ustne votline, nego rok, nog in nohtov, nego lasišča in izbiro primerne obleke in obutve.

    1. Kakšen pomen ima telesna dejavnost za pacienta s sladkorno boleznijo?

redna telesna aktivnost; uravnava krvni sladkor, uravnava RR (gibljivejše žile), izboljšuje psihično in fizično kondicijo, vsak dan vsaj 30 min vaj, individualno prilagojen, pozorni na prehrano (pazijo da jim ne pade sladkor- pri močnejši obremenitvi)

Telesna aktivnost deluje ugodno na presnova, telesno težo, razgibanost, srce in žile ter na bolnikovo duševno počutje. Za ljudi, ki so v rizični skupini za nastanek diabetesa tipa 2, je priporočljivo veliko gibanja.

Bolnika v aktivnost ne silimo, ampak mu skušamo vzbuditi potrebo po gibanju. Pri svetovanju aktivnosti pa upoštevamo:

Pri vsaki obliki aktivnosti smo pozorni na prehrano, ker telesna aktivnost povečuje oz. pospešuje presnovo. Potrebno je, da ima bolnik vse obroke in da uživa vmesne obroke, sicer pride do hipoglikemije. Važna je enakomerna telesna aktivnost, šport — mišično delo stopnjuje izgorevanje in znižuje krvni sladkor. Na pohodih in pri planinarjenju so potrebni vmesni odmori z obroki hrane.

 

  1. Razložite pomen pravilne nege nog in nohtov pri pacientu s sladkorno boleznijo.
    1. V kaj je usmerjena preventiva diabetičnega stopala?

Sodi v makroangiopatije, kaže se kot gangrena ali ulkus, nastane že po najmanjši poškodbi prstov ali pete, ki se lahko dodatno inficira. Najpomembnejša je preventiva diabetičnega stopala. Bolnika poučimo o pravilni negi nog in pravilni izbiri obutve. Bolniki morajo vzdrževati tople noge, zato je pomembna primer- na izbira nogavic in čevljev, ki ne tiščijo in so narejeni iz naravnih materialov, da se noga ne poti.

Poučimo jih o vsakodnevnem pregledu nog (tudi s pomočjo ogledala) in pravilnem striženju nohtov, Poroženelo kožo je potrebno odstranjevati sprotno, najbolje je, da to opravi strokovnjak, kajti že najmanjša poškodba zahteva posebno oskrbo. Zaradi pravilne obremenitve stopal Svetujemo diabetikom uporabo posebnih vložkov za čevlje. Vsak pojav vnetja stopal pri diabetiku sodi v zdravstveno oskrbo..

 

Varovanje pred mrazom; ne bodite bosi (ker nič ne čuti ne ve, da je stopil na nekaj ostrega), ne uporabljajte termoforjev in grelnih blazin (ker ne čuti, lahko pride do opeklin)

Umivanje; vsak dan umijte noge z mlačno vodo in milom dobro jih obrišite z mehko brisačo, tudi med prsti (vlažna območja so možna gojišča bakterij), nogam lahko vsak dan privoščite kopel –vendar naj ne traja več kot 5min (koža se zmehča in hitreje okuži

Sedenje; obe stopali naj bosta pri sedenju na tleh (zaradi arteroskleroze in zastoja krvi v nogah)

Nogavice; nobenih lukenj in gub, ne pretesne, ne prevelike, brez tesnih elastik

Čevlji; udobni in mehki, dovolj visoki in ozki, ne visokih pet, prevelikih in pretesnih

    1. Pojasnite zdravstveno nego nohtov diabetičnega pacienta.

Nega nohtov: