Motnje v vzpostavljanju odnosov:
- umik od ljudi, prevelika odvisnost, manipulacija ljudi
- težave z zaupanjem (posledice: osamljenost, pomankljiva komunikacija)
Dejavniki za razvoj motenj:
- razvojni
- komunikacija med družinskimi člani
- vpliv družbe
- biološki dejavniki
Negovalne diagnoze:
- motnje v odnosih
- neuspešnost
- socialna izolacija
- spremembe v mišljenju
SHIZOFRENIJA: je kronična duševna bolezen
Vzroki: organski in psihosocialni
Simptomi:
- motnje čustvovanja – čustvena splitvenost (odmaknjenost), vedenje in vsebina govora neusklejena
- motnje mišljenja – besedna solata (nepovezane misli, ponavljanje istih besed, uporaba nerazumljivih-novih besed), blodnje različnih vsebin
ZN pacienta s shizofrenijo:
NEGOVALNI PROBLEMI NA TELESNEM PODROČJU
- v akutnem stadiju nesposoben skrbeti za prehrano, počitek, varnost
- skrb za telesne potrebe daje MS priložnosti za vzpostavitev stika s pacientom – s spoštljivim zadovoljevanjem potreb dosežemo samospoštovanje pri pacientu in zaupanje do drugih ljudi.
NEGOVALNI PROBLEMI NA SOCIALNEM PODROČJU
- ob sprejemu je P zmeden, prestrašen
- potrebuje pomoč pri vključitvi na oddelek
- potrpljenje pri navezovanju socialnih stikov
- okolje pogosto doživljajo neprivlačno in nenaklonjeno
OBRAVNAVA BLODENJ IN HALUCINACIJ
Halucinacije – nerealne zaznave na področju čutil
Blonje – vsebinske motnje mišljenja
MS – prisluhne pacientu
Zakaj je pomembno vključevanje pacientovih svojcev?
Pacientovi svojci se bolezni pogosto sramujejo, potrebujejo se o tem z nekom pogovoriti, potrebno jih je poslušati, nuditi oporo in primerno svetovati.
AVTIZEM- umik pacienta iz resničnega sveta v svojega (bolenskega!)
AMBIVALENCA- nezdružljive želje, predstave, čustva
NEGATIVIZEM- pacient se aktivno in pasivno brani dražljajev iz okolice
PSIHOMOTORNA MOTNJA- izraža se z obilico osiromašenih gibov
MOTNJE ZAZNAVANJA- halucinacije (slušne in telesnega občutka)
MOTNJE HOTENJA IN DEPERSONOLIZACIJA- občutek lastne spremenjenosti
SAMOUNIČEVALNO VEDENJE
Posredno ali neposredno
ZMOTNA PREPRIČANJA:
- ko se posameznik odloči za samomor, ga od te namere ne moremo več odvrniti
- če je človek obupan, ni dovoljeno spraševati o samomorilnih načrtih
- ljudje, ki govorijo, da se bodo ubili, tega nikoli ne storijo
- ko depresivno razpoloženje mine, ni več nevarnosti za samomor
OZADJE IN MEHANIZMI SAMOMORILNEGA VEDENJA:
- vedenje ni posledica nega samega mučnega doživetja, ampak vrste zunanjih obremenitev in osebnostnih posebnosti
- Odločitev za samomor traja dalj časa, pogosto se začne že v mladosti, ko se oblikuje človekova osebnost
- vedenja je rezultat dveh nasprotujočih sil oz. motivov – težnje k smrti, klicu na pomoč okolici
ZN je usmerjena v:
- Zaščito pacienta – zagotovitev preživetja, stalen nadzor, velika mera občutljivosti
- Dvig samospoštovanja
- Pritegnitev pacientovih bližnjih – so prizadeti, se bojijo ponovitve, možnosti izraziti svoje občutke
REAKCIJE SMS PRI DELU S SAMOMORILNO OGROŽENIMI PACIENTI:
- Stopnja naivnosti – MS doživi občutek nerazumevanja, zanikanja resnosti situacije, najraje bi se umaknil
- Stopnja prepoznavanja – v ospredje stopajo občutki strahu, napetosti, zmedenosti
- Stopnja odgovornosti – MS pacienta ščiti, vendar doživlja občutek lastne omejenosti, odgovornosti
- Stopnja individualne izbire – MS spozna, da je pacient odgovoren za svoje življenje in je sposoben sprejeti dejstvo, da je kljub zaščiti pacient sposoben narediti samomor
ZN- Na kakšne paciente moramo biti pozorni?
- Tiste, ki odklanjajo zdravljenje in pri tem ne sodelujejo
- Stari ljudje
- Moški bolj kot ženske
- Ljudje, ki so osamljeni
- Ljudje, ki živijo na socialnem robu (se pridruži bolezen, brezposelnost)
- Ljudje, ki so že poskušali narediti samomor ali imajo izdelan samomorilni načrt
OSNOVNA PRAVILA POMOČI:
- Spraševanje
- Poslušanje
- Ocena samomorilne ogroženosti
- Ukrepanje, če je potrebno
- Ne uporabljamo vrednostnih sodb (saj bo vse v redu…)
[wp_ad_camp_1]
NASILNOST verbalna ali fizična raven
Vzroki:
- primarni – okvare možganov (tumorji, poškodbe)
- sekundarni – odzivi na pravokacije iz okolja
- terciarni – moteno doživljanje običajnih dogodkov kot sovražno dogajanje
ZN:
- pacientu se postavi meje (povedati kaj je sprejemljivo, kakšne so posledice,…)
- pacient naj ima možnost izraziti razlage za moteče vedenje
- pri fizično nasilnemu pacientu-SAMOZAŠČITA (zn ne izvajamo sami, pokličemo pomoč, varnostnike)
- osebje naj si pusti prosto pot za beg
- nasilen pacient lahko odreagira nenadoma-STALNA PRIPRAVLJENOST
- preden se približamo pacientu preverimo, da nima pri sebi predmeta s katerim nas lahko poškoduje
- v primeru fizičnega oviranja pacienta = 5 oseb, obvestimo zdravnika
- pacienta ne obsojamo, smo pa kritični do njegovih dejanj
ALKOHOL
Kako naj se zdr.delavec vede v zvezi z alkoholom?
- V skladu z Evropsko listino o alkoholu
- Alkohola ne ponujamo mladoletnik
- Ne bomo vozili pod vplivom alkohola …
ZNAKI ODVISNOSTI OD ALKOHOLA:
- Težko obvladljiva želja po alkoholu
- Slabša kontrola nad pitjem alkohola
- Vztrajanje pri pitju kljub ugotovljenim posledicam
- Večje posvečanje pitju alkohola kot drugim aktivnostim
- Povečana toleranca do popitega alkohola