Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo

Motnje v vzpostavljanju odnosov:  

  • umik od ljudi, prevelika odvisnost, manipulacija ljudi
  • težave z zaupanjem (posledice: osamljenost, pomankljiva komunikacija)

Dejavniki za razvoj motenj:

  • razvojni
  • komunikacija med družinskimi člani
  • vpliv družbe
  • biološki dejavniki

Negovalne diagnoze:

  • motnje v odnosih
  • neuspešnost
  • socialna izolacija
  • spremembe v mišljenju

SHIZOFRENIJA: je kronična duševna bolezen

Vzroki: organski in psihosocialni

Simptomi:

  • motnje čustvovanja – čustvena splitvenost (odmaknjenost), vedenje in vsebina govora neusklejena
  • motnje mišljenja – besedna solata (nepovezane misli, ponavljanje istih besed, uporaba nerazumljivih-novih besed), blodnje različnih vsebin

ZN pacienta s shizofrenijo:

NEGOVALNI PROBLEMI NA TELESNEM PODROČJU

  • v akutnem stadiju nesposoben skrbeti za prehrano, počitek, varnost
  • skrb za telesne potrebe daje MS priložnosti za vzpostavitev stika s pacientom – s spoštljivim zadovoljevanjem potreb dosežemo samospoštovanje pri pacientu in zaupanje do drugih ljudi.

NEGOVALNI PROBLEMI NA SOCIALNEM PODROČJU

  • ob sprejemu je P zmeden, prestrašen
  • potrebuje pomoč pri vključitvi na oddelek
  • potrpljenje pri navezovanju socialnih stikov
  • okolje pogosto doživljajo neprivlačno in nenaklonjeno


OBRAVNAVA BLODENJ IN HALUCINACIJ

Halucinacije – nerealne zaznave na področju čutil

Blonje – vsebinske motnje mišljenja

MS – prisluhne pacientu

Zakaj je pomembno vključevanje pacientovih svojcev?

Pacientovi svojci se bolezni pogosto sramujejo, potrebujejo se o tem z nekom pogovoriti, potrebno jih je poslušati, nuditi oporo in primerno svetovati.
AVTIZEM- umik pacienta iz resničnega sveta v svojega (bolenskega!)

AMBIVALENCA- nezdružljive želje, predstave, čustva

NEGATIVIZEM- pacient se aktivno in pasivno brani dražljajev iz okolice

PSIHOMOTORNA MOTNJA- izraža se z obilico osiromašenih gibov

MOTNJE ZAZNAVANJA- halucinacije (slušne in telesnega občutka)

MOTNJE HOTENJA IN DEPERSONOLIZACIJA- občutek lastne spremenjenosti

 

SAMOUNIČEVALNO VEDENJE

Posredno ali neposredno

ZMOTNA PREPRIČANJA:

  • ko se posameznik odloči za samomor, ga od te namere ne moremo več odvrniti
  • če je človek obupan, ni dovoljeno spraševati o samomorilnih načrtih
  • ljudje, ki govorijo, da se bodo ubili, tega nikoli ne storijo
  • ko depresivno razpoloženje mine, ni več nevarnosti za samomor

OZADJE IN MEHANIZMI SAMOMORILNEGA VEDENJA:

  • vedenje ni posledica nega samega mučnega doživetja, ampak vrste zunanjih obremenitev in osebnostnih posebnosti
  • Odločitev za samomor traja dalj časa, pogosto se začne že v mladosti, ko se oblikuje človekova osebnost
  • vedenja je rezultat dveh nasprotujočih sil oz. motivov – težnje k smrti, klicu na pomoč okolici

ZN je usmerjena v:

  • Zaščito pacienta – zagotovitev preživetja, stalen nadzor, velika mera občutljivosti
  • Dvig samospoštovanja
  • Pritegnitev pacientovih bližnjih – so prizadeti, se bojijo ponovitve, možnosti izraziti svoje občutke

REAKCIJE SMS PRI DELU S SAMOMORILNO OGROŽENIMI PACIENTI:

  1. Stopnja naivnosti – MS doživi občutek nerazumevanja, zanikanja resnosti situacije, najraje bi se umaknil
  2. Stopnja prepoznavanja – v ospredje stopajo občutki strahu, napetosti, zmedenosti
  3. Stopnja odgovornosti – MS pacienta ščiti, vendar doživlja občutek lastne omejenosti, odgovornosti
  4. Stopnja individualne izbire – MS spozna, da je pacient odgovoren za svoje življenje in je sposoben sprejeti dejstvo, da je kljub zaščiti pacient sposoben narediti samomor

ZN- Na kakšne paciente moramo biti pozorni?

  • Tiste, ki odklanjajo zdravljenje in pri tem ne sodelujejo
  • Stari ljudje
  • Moški bolj kot ženske
  • Ljudje, ki so osamljeni
  • Ljudje, ki živijo na socialnem robu (se pridruži bolezen, brezposelnost)
  • Ljudje, ki so že poskušali narediti samomor ali imajo izdelan samomorilni načrt

OSNOVNA PRAVILA POMOČI:

  • Spraševanje
  • Poslušanje
  • Ocena samomorilne ogroženosti
  • Ukrepanje, če je potrebno
  • Ne uporabljamo vrednostnih sodb (saj bo vse v redu…)

 

[wp_ad_camp_1]

NASILNOST verbalna ali fizična raven

Vzroki:

  • primarni – okvare možganov (tumorji, poškodbe)
  • sekundarni – odzivi na pravokacije iz okolja
  • terciarni – moteno doživljanje običajnih dogodkov kot sovražno dogajanje

ZN:

  • pacientu se postavi meje (povedati kaj je sprejemljivo, kakšne so posledice,…)
  • pacient naj ima možnost izraziti razlage za moteče vedenje
  • pri fizično nasilnemu pacientu-SAMOZAŠČITA (zn ne izvajamo sami, pokličemo pomoč, varnostnike)
  • osebje naj si pusti prosto pot za beg
  • nasilen pacient lahko odreagira nenadoma-STALNA PRIPRAVLJENOST
  • preden se približamo pacientu preverimo, da nima pri sebi predmeta s katerim nas lahko poškoduje
  • v primeru fizičnega oviranja pacienta = 5 oseb, obvestimo zdravnika
  • pacienta ne obsojamo, smo pa kritični do njegovih dejanj

ALKOHOL

Kako naj se zdr.delavec vede v zvezi z alkoholom?

  • V skladu z Evropsko listino o alkoholu
  • Alkohola ne ponujamo mladoletnik
  • Ne bomo vozili pod vplivom alkohola …

ZNAKI ODVISNOSTI OD ALKOHOLA:

  • Težko obvladljiva želja po alkoholu
  • Slabša kontrola nad pitjem alkohola
  • Vztrajanje pri pitju kljub ugotovljenim posledicam
  • Večje posvečanje pitju alkohola kot drugim aktivnostim
  • Povečana toleranca do popitega alkohola

 

Leave a comment