Motnje v vzpostavljanju odnosov:  

• umik od ljudi, prevelika odvisnost, manipulacija ljudi
• težave z zaupanjem (posledice: osamljenost, pomankljiva komunikacija)

Dejavniki za razvoj motenj:

• razvojni
• komunikacija med družinskimi člani
• vpliv družbe
• biološki dejavniki

Negovalne diagnoze:

• motnje v odnosih
• neuspešnost
• socialna izolacija
• spremembe v mišljenju

SHIZOFRENIJA: je kronična duševna bolezen

Vzroki: organski in psihosocialni

Simptomi:

• motnje čustvovanja – čustvena splitvenost (odmaknjenost), vedenje in vsebina govora neusklejena
• motnje mišljenja – besedna solata (nepovezane misli, ponavljanje istih besed, uporaba nerazumljivih-novih besed), blodnje različnih vsebin

ZN pacienta s shizofrenijo:

NEGOVALNI PROBLEMI NA TELESNEM PODROČJU

• v akutnem stadiju nesposoben skrbeti za prehrano, počitek, varnost
• skrb za telesne potrebe daje MS priložnosti za vzpostavitev stika s pacientom – s spoštljivim zadovoljevanjem potreb dosežemo samospoštovanje pri pacientu in zaupanje do drugih ljudi.

NEGOVALNI PROBLEMI NA SOCIALNEM PODROČJU

• ob sprejemu je P zmeden, prestrašen
• potrebuje pomoč pri vključitvi na oddelek
• potrpljenje pri navezovanju socialnih stikov
• okolje pogosto doživljajo neprivlačno in nenaklonjeno

OBRAVNAVA BLODENJ IN HALUCINACIJ

Halucinacije – nerealne zaznave na področju čutil

Blonje – vsebinske motnje mišljenja

MS – prisluhne pacientu

Zakaj je pomembno vključevanje pacientovih svojcev?

Pacientovi svojci se bolezni pogosto sramujejo, potrebujejo se o tem z nekom pogovoriti, potrebno jih je poslušati, nuditi oporo in primerno svetovati.
AVTIZEM- umik pacienta iz resničnega sveta v svojega (bolenskega!)

AMBIVALENCA- nezdružljive želje, predstave, čustva

NEGATIVIZEM- pacient se aktivno in pasivno brani dražljajev iz okolice

PSIHOMOTORNA MOTNJA- izraža se z obilico osiromašenih gibov

MOTNJE ZAZNAVANJA- halucinacije (slušne in telesnega občutka)

MOTNJE HOTENJA IN DEPERSONOLIZACIJA- občutek lastne spremenjenosti

SAMOUNIČEVALNO VEDENJE

Posredno ali neposredno

ZMOTNA PREPRIČANJA:

• ko se posameznik odloči za samomor, ga od te namere ne moremo več odvrniti
• če je človek obupan, ni dovoljeno spraševati o samomorilnih načrtih
• ljudje, ki govorijo, da se bodo ubili, tega nikoli ne storijo
• ko depresivno razpoloženje mine, ni več nevarnosti za samomor

OZADJE IN MEHANIZMI SAMOMORILNEGA VEDENJA:

• vedenje ni posledica nega samega mučnega doživetja, ampak vrste zunanjih obremenitev in osebnostnih posebnosti
• Odločitev za samomor traja dalj časa, pogosto se začne že v mladosti, ko se oblikuje človekova osebnost
• vedenja je rezultat dveh nasprotujočih sil oz. motivov – težnje k smrti, klicu na pomoč okolici

ZN je usmerjena v:

• Zaščito pacienta – zagotovitev preživetja, stalen nadzor, velika mera občutljivosti
• Dvig samospoštovanja
• Pritegnitev pacientovih bližnjih – so prizadeti, se bojijo ponovitve, možnosti izraziti svoje občutke

REAKCIJE SMS PRI DELU S SAMOMORILNO OGROŽENIMI PACIENTI:

1. Stopnja naivnosti – MS doživi občutek nerazumevanja, zanikanja resnosti situacije, najraje bi se umaknil
2. Stopnja prepoznavanja – v ospredje stopajo občutki strahu, napetosti, zmedenosti
3. Stopnja odgovornosti – MS pacienta ščiti, vendar doživlja občutek lastne omejenosti, odgovornosti
4. Stopnja individualne izbire – MS spozna, da je pacient odgovoren za svoje življenje in je sposoben sprejeti dejstvo, da je kljub zaščiti pacient sposoben narediti samomor

ZN- Na kakšne paciente moramo biti pozorni?

• Tiste, ki odklanjajo zdravljenje in pri tem ne sodelujejo
• Stari ljudje
• Moški bolj kot ženske
• Ljudje, ki so osamljeni
• Ljudje, ki živijo na socialnem robu (se pridruži bolezen, brezposelnost)
• Ljudje, ki so že poskušali narediti samomor ali imajo izdelan samomorilni načrt

OSNOVNA PRAVILA POMOČI:

• Spraševanje
• Poslušanje
• Ocena samomorilne ogroženosti
• Ukrepanje, če je potrebno
• Ne uporabljamo vrednostnih sodb (saj bo vse v redu…)

NASILNOST verbalna ali fizična raven

Vzroki:

• primarni – okvare možganov (tumorji, poškodbe)
• sekundarni – odzivi na pravokacije iz okolja
• terciarni – moteno doživljanje običajnih dogodkov kot sovražno dogajanje

ZN:

• pacientu se postavi meje (povedati kaj je sprejemljivo, kakšne so posledice,…)
• pacient naj ima možnost izraziti razlage za moteče vedenje
• pri fizično nasilnemu pacientu-SAMOZAŠČITA (zn ne izvajamo sami, pokličemo pomoč, varnostnike)
• osebje naj si pusti prosto pot za beg
• nasilen pacient lahko odreagira nenadoma-STALNA PRIPRAVLJENOST
• preden se približamo pacientu preverimo, da nima pri sebi predmeta s katerim nas lahko poškoduje
• v primeru fizičnega oviranja pacienta = 5 oseb, obvestimo zdravnika
• pacienta ne obsojamo, smo pa kritični do njegovih dejanj

ALKOHOL

Kako naj se zdr.delavec vede v zvezi z alkoholom?

• V skladu z Evropsko listino o alkoholu
• Alkohola ne ponujamo mladoletnik
• Ne bomo vozili pod vplivom alkohola …

ZNAKI ODVISNOSTI OD ALKOHOLA:

• Težko obvladljiva želja po alkoholu
• Slabša kontrola nad pitjem alkohola
• Vztrajanje pri pitju kljub ugotovljenim posledicam
• Večje posvečanje pitju alkohola kot drugim aktivnostim
• Povečana toleranca do popitega alkohola