- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Zdravstvena nega otroka z obolenji krvnega sistema

  1. ANEMIJE

Anemija (po domače bolj znan izraz slabokrvnost) je bolezensko stanje, ko organizem nima dovolj rdečih krvnih celic (eritrocitov) ali hemoglobina. Rdeče krvničke imajo nalogo, da prenašajo po žilah kisik iz pljuč do vseh celic organizma, nazaj v pljuča pa ogljikov dioksid, ki ga izdihamo. Hemoglobin je glavna sestavina rdečih krvnih celic.

Anemija lahko nastane zaradi :

  1. VRSTE ANEMIJ

 

2.1. Sideropenična anemija

Nastane zaradi pomanjkanja železa pri otrocih. Pri tem kostni mozeg ne tvori dovolj hemoglobina za eritrocite, celice pa imajo zmanjšano sposobnost prenašanja kisika. Sideropenična anemija se razvija razmeroma počasi.

2.2. Najpogostejši vzroki

Nezadostna preskrba železa s hrano v obdobjih povečanih potreb po železu zardi hitre rasti otroka (dojenček in otrok v puberteti). Drugi vzrok za pomanjkanje železa v organizmu je nezadostna absorpcija železa iz hrane (celiakija, malabsorpcijske motnje) ali izguba železa zaradi ponavljajočih se krvavitev.

2.3. Znaki pri anemiji

Bledica kože in sluznice, pri hudi obliki je izražena cianoza, utrujenost, glavobol, brezvoljnost, nenapredovanje, otrok odklanja hrano, nima teka, razdražljivost pri dojenčkih, apatija pri večjih otrocih, pri večjih otrocih opažamo ragade v ustnih kotih, suho kožo in lase brez leska zaradi pomanjkanja železa.

Pri večjih naporih se pojavi hitrejše bitje srca, zmanjša se storilnost ob intelektualnih naporih (zmanjšana pozornost, vztrajnost). V krvnih preiskavah opazimo zmanjšano količino železa.

 

2.4. Ocena potreb po zdravstveni negi (možni negovalni problemi):

Slabo počutje zaradi utrujenosti, glavobola in vrtoglavice, zmanjšana zmogljivost, nepravilna in nezadostna prehrana, pomanjkanje znanja staršev o pravilni prehrani otroka, možnost infekcij zardi neodpornosti organizma, možno odklanjanje spremenjene hrane in zdravil.

2.5.Intervencije zdravstvene nege

Sideropenično anemijo preprečujemo predvsem s pravilno prehrano (upoštevanje piramide zdrave prehrane). V otrokovi prehrani naj bodo živila, ki vsebujejo železo. Z železom bogata je zelena zelenjava (brokoli, bučke, korenček), meso (govedina, jetra), jajca, oreški, polnozrnata žita. Živila morajo biti tako kombinirana, da se omogoči zadosten izkoristek železa iz hrane. Dokazano je, da prehrana z veliko sadja (vitamin C), rdečega mesa ter z malo jedmi iz nekvašenega testa ali samih žit zagotavlja razmeroma najboljšo absorpcijo železa. Otroka hranimo potrpežljivo, obroki naj bodo manjši in pogosti. Otroka redno tehtamo

Že razvito sideropenično anemijo zdravimo s farmacevtskimi pripravki železa v raztopini ali tabletah. Za boljšo resorpcijo dajemo otroku železove preparate 30 minut pred jedjo z veliko vode ali sadnega soka, da preprečimo stranske učinke (slabost, bruhanje, pekoča zgaga). Ne priporoča se jemanje železa z mlekom. Po zaužitju naj otrok splakne usta ali umije zobe, da se prepreči obarvanje zob.

Blato se lahko temno obarva. Zdravljenje mora trajati več mesecev, da si telo zagotovi tudi potrebne rezerve za nadaljnje fiziološke potrebe.

Ko otroka hospitaliziramo, poiščemo vzrok in primerno terapijo. Poudarek je na osebni negi, saj s tem preprečujemo dodatne indikacije. Aktivnost otroka se v začetni hospitalizaciji omejene, uvajamo jih postopno, glede na starost, prizadetost otroka. Starše je potrebno poučiti o pomenu rednega obiskovanja posvetovalnice za otroke in upoštevanja na vodil o pravilni prehrani otroka. Opazujemo barvo kože in sluznic in skrbimo za otrokovo dobro počitje.

  1. HEMOLITIČNE ANEMIJE

Pri tej vrsti anemije celice hitreje propadajo, kot je normalno. Vzrok je lahko v eritrocitu ( gre za podedovano bolezen), vzrok je lahko tudi zunaj celice (hemolitična bolezen, Rh faktorja). Hemoliza lahko nastane ob transfuziji inkompatibilne krvi, ob infekcijah, če je imunski sistem okvarjen in organizem ne spoznava več lastnih eritrocitov.

3.1.Znaki hemolitične anemije so:

Bleda potna hladna koža, bleda rumena koža, motnje koncentracije, nočno uriniranje. Poleg naštetih znakov je pri tej anemiji opazna zlatenica na koži in sluznicah.

 

  1. MEGALOBLASTNA ANEMIJA

Bolezen, pri kateri so eritrociti spremenjeni zaradi pomanjkanja vitamina B12 ali folata, tako da je zmanjšana sposobnost krvi za prenos kisika. Do pomanjkanja folatov ali vitamina B12 pride zardi nezmožnost absorpcije vitaminov v tankem črevesju, premajhnega vnosa vitamina s hrano (vegetarijanska prehrana) ali povečanih potreb organizma. Med nosečnostjo ga plod dobiva od matere. Če je ta dolgoletna vegetarijanka, plod ne dobi dovolj vitamina B12, da bi si ustvaril lastno zalogo. Če je v prvih mesecih po rojstvu le dojen, tudi z maternim mlekom ne dobi zadosti vitamina B12. Zaradi tega postane bled in manj živahen, hujša, ne napreduje v motoriki in končno ne more vzdrževati niti telesne temperature. Zdravimo z injekcijami vitamina B12.

 

4.1.Simptomi in znaki

Simptomi in znaki so: driska, težko dihanje, težave s hojo, bleda potna hladna koža, motnje koncentracije, krčevita bolečina v mišicah med naporom, mravljinčenje po nogi, vrtoglavica, nočno uriniranje, zaprtje, zaspanost, hitro močno utripanje srca.

 

  1. APLASTIČNA ANEMIJA

Ta je redkejša in pomeni zmanjšano število vseh krvnih celic (eritrocitov, levkocitov in trombocitov). Gre za nesposobnost kostnega mozga, da bi tvoril matične celice, ki so osnovna oblika vseh celic.

5.1. Znaki

Znaki aplastične anemije so: utrujenost, oteženo dihanje, povišana telesna temperatura, večja dovzetnost za infekt, bledica, otroci so nagnjeni h krvavitvam. Po koži in sluznici se pojavijo petehije.

5.2.Zdravljenje

Preprečevanje in zdravljenje okužb, podpora transfuzije eritrocitov in trombocitov. Pri močni obliki anemije je potrebna transplantacija kostnega mozga. V posvetovalnicah za otroke vsakemu dojenčku od 6. tedna do 6. meseca ordiniramo po 10 kapljic vodne raztopine Orferona na dan (to je vsak dan ca. 10 mg železa), nato kontroliramo krvno sliko in po potrebi nadaljujemo z zdravljenjem. Prav tako v posvetovalnicah že zgodaj svetujejo dodatne beljakovine (jajca, meso, skuta) in hranil, ki vsebujejo železo (jetra,  grah, špinača).

  1. HEMOFILIJA (lat. Haemophilia)

Hemofilija je podedovana motnja v strjevanju krvi. Nastane zaradi pomanjkanja ali zmanjšane aktivnosti koagulacijskega faktorja. Med drugim je tudi kronična bolezen. Poznamo hemofilijo A in hemofilijo B. Geni za strjevanje krvi se prenašajo po kromosomih X, zato za hemofilijo zbolijo samo moški, ženske so le prenašalke bolezni na potomstvo. Obe hemofiliji sta si glede na potek bolezni podobni. Razlikujemo ju glede na laboratorijske izvide in način zdravljenja.

6.1. Simptomi

Majhne rane pri zdravem človeku nehajo krvaveti v nekaj minutah, saj krvavitev zaustavijo mehanizmi strjevanja krvi. Pri redki bolezni hemofiliji gre za pomanjkanje ključnega faktorja strjevanja krvi in krvavitev se ne ustavi.

6.2.Normalno strjevanje krvi

Za proces strjevanja so v krvi potrebne številne beljakovine, imenovane faktorji. Poznamo 12 različnih faktorjev (I-XII). Pri hemofiliji A primanjkuje faktor VIII (antihemolitični faktor), pri hemofiliji B pa faktor IX, kar je znano tudi pod imenom Christmasova bolezen. 80 odstotkov hemofilikov ima hemofilijo A. Oba faktorja, faktor VIII in faktor IX, sta potrebna za normalno strjevanje krvi. Lahko ju je premalo ali pa ju sploh ni. Posledično se lahko hemofilija izraža v blagi, srednje hudi in hudi obliki.

6.3.Klinične značilnosti

Simptomi  hemofilije so odvisni od količine faktorjev strjevanja:

Večina žensk prenašalk bolezni nima simptomov. Redke imajo zaradi nizkih količin faktorjev strjevanja težave pri menstruaciji, modrice in druge krvavitve.

6.4.Vzroki

Hemofilija je najpogostejša podedovana motnja v koagulaciji in je recesivna bolezen, kar pomeni, da zbolijo večinoma moški, ženske pa so prenašalke. Do tega pride, ker se okvarjen gen nahaja na enem od kromosomov X ženske prenašalke. Ženske zelo redko zbolijo za hemofilijo.

Pri približno tretjini primerov se bolezen na novo pojavi kot posledica spontane mutacije.

6.5.Pojavnost hemofilije

Vse oblike hemofilije so relativno redke. Prizadete so vse rase po vsem svetu.

6.6.Diagnoza

Večina otrok se kdaj ureže ali udari in dobi modrico, kar je del normalnega odraščanja.  Otroci s hemofilijo pa pogosto čezmerno krvavijo, kar pritegne pozornost staršev ali zdravnika. Pomemben podatek dobimo v okviru družinske anamneze, sledijo klinični pregled otroka in laboratorijske preiskave, ki natančno določijo gensko okvaro.

6.7.Sumljivi znaki

Kazalci resne bolezni so: Krvavenje dlesni, krvavitev iz nosu ali majhnih poškodb, ki se ne ustavi niti po 20 minutah pritiskanja na krvaveče mesto. Pojav velikih modric (hematomov) brez morebitne poškodbe pri padcu, otekli in boleči sklepi.

 

6.8.            Diagnostične preiskave

Diagnozo najlažje postavimo v bolnišnici. Potrdimo jo s preiskavami časa strjevanja krvi in količine faktorjev strjevanja krvi. Pri preiskavah je zelo pomembna tudi družinska anamneza. Sledijo klinični pregledi otroka in laboratorijske preiskave, kjer natančno določijo gensko okvaro.

6.9.            Zdravljenje

Hemofilijo po navadi zdravimo z nadomeščanjem manjkajočega faktorja strjevanja krvi. Bolniki s hudo obliko hemofilije potrebujejo trajno zdravljenje z 2 do 3 injekcijami na teden. Tako se kri bolje strjuje, kar preprečuje tudi trajne okvare sklepov. Če pride do krvavitve, so potrebni še dodatni odmerki.

6.10.                    Zapleti pri zdravljenju

Približno 10 odstotkov bolnikov, po navadi tistih s hudo obliko bolezni, razvije protitelesa proti nadomestnim faktorjem, zaradi česar zdravljenje postane manj učinkovito. Ta skupina bolnikov potrebuje posebno obravnavo zdravnika hematologa.

6.11.                    Potek bolezni

Glavni zaplet hemofilije je kronična okvara sklepov (artropatija), ki jo povzročijo nenadzorovane krvavitve v sklepe. Zaradi nevarnosti krvavitve je življenje bolnikov s hemofilijo stalno ogroženo.

Oddaljeno upanje predstavlja genska terapija, s katero bi vnesli zdrave gene v bolnikovo telo, ki bi potem samo izdelovalo potrebne faktorje strjevanja krvi.

 

6.12.                    Preprečevanje

Parom, ki že imajo otroka s hemofilijo, priporočajo genetsko svetovanje pred ponovno zanositvijo. Pred rojstvom je diagnozo mogoče postaviti na podlagi vzorca horionskih resic posteljice v 10. do 12. tednu nosečnosti.

6.13.                    Zdravstvena nega pri hemofiliji

OCENA POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI (možni negovalni problemi)

Stalna nevarnost nastanka poškodb in krvavitev, spremenjena koža (podplutbe, otekline), strah pred injekcijo, bolečine zaradi krvavitve v mehka tkiva in sklepe, slabo počutje zaradi nastajanja vedno novih krvavitev, ovirana gibljivost zaradi oteklih in bolečih sklepov, pomanjkanje znanja staršev in otroka o načinu življenja s hemofilijo, občutek krivde pri deklici kot prenašalki bolezni.

  1. LEVKEMIJA

Levkemije so rakaste novotvorbe krvotvornega tkiva, katerih značilnost je kopičenje enega klona nenormalnih in posledično nefunkcionalnih krvnih celic v kostnem mozgu in v krvi. Ker celice ne podležejo apoptozi, se kopičijo v kostnem mozgu, zaradi česar se pojavi slabokrvnost, nevtropenija in trombocitopenija. Nekatere se pojavijo predvsem v otroštvu (akutna limfoblastna levkemija) medtem ko druge najdemo predvsem pri odraslih (akutna mieloična levkemija, kronične levkemije).

7.1.Simptomi

Vse vrste levkemij imajo podobne simptome, le da so pri nekaterih bolj izraženi. Simptomi zajemajo: preveliko utrujenost,zadihanost in bledo kožo, nagnjenost k modricam in nenavadnim krvavitvam, ponavljajoče se okužbe, bolečina v kosteh in sklepih, trdovratno vročino in nočno potenje.

Nekateri bolniki z zelo počasnim napredovanjem bolezni lahko občutijo zelo malo simptomov.

7.2.Znaki bolezni

Pogosto so povečane bezgavke na vratu, v pazduhah in dimljah. Trebuh je lahko povečan zaradi velike vranice.

7.3.Pojavnost levkemije

 

 

7.4.Vzroki

Levkemija je oblika raka kotnega mozga in nastane kot posledica porušene proizvodnje krvnih celic. Glavna težava pri levkemiji je veliko in nenadzorovano nastajanje rakavih belih krvničk, kar zavre razvoj normalnih celic. Razvoj krvnih celic je gensko pogojen, zato nekatere genske nenormalnosti najverjetneje povzročijo levkemijo. 95 odstotkov kronične mieloične levkemije je povezanih z nenormalnim filadelfija kromosomom. Po navadi pa ne obstaja noben očiten  vzrok bolezni, čeprav nekateri dejavniki zvišujejo tveganje, med drugim:

 

7.5.Nastajanje rdečih krvničkov

Vse krvne celice nastajajo v kostnem mozgu. Tam se razvijejo iz primitivnih matičnih celic, ki dozorijo v zrele delujoče celice različnih vrst. Vsako sekundo nastane približno 2,5 milijona rdečih krvničk in jih je približno 700-krat več kot belih krvničk.

 

7.6.Vrste  levkemij

Razvrstitev levkemij temelji na hitrosti  poteka bolezni ( akutna in kronična) in na vrsti prizadetih celic (mieloidne ali limfatične). Obstajajo štiri glavne vrste levkemij:

 

7.7.Diagnoza

Bolnik lahko toži o utrujenosti in slabem počutju, pri pregledu lahko najdemo povečano vranico.

7.8.Preiskave krvi

Iz vzorca krvi dobimo natančne podatke o številu posameznih krvnih celic. Bolniki z levkemijo so pogosto slabokrvni , imajo malo krvnih ploščic ( krvna telesca, ki sodelujejo pri strjevanju krvi ) in veliko belih krvničk. Naslednja stopnja je aspiracija kostnega mozga.

7.9.Aspiracija kostnega mozga

V lokalni anesteziji zabodemo iglo v medenično kost. Odvzamemo dva vzorca tkiva:

 

 

7.10.                    Zdravljenje

Zdravljenje praviloma poteka v specializiranih centrih. Prvi cilj je doseči popolno ali delno remisijo( začasno izboljšanje bolezni). V popolni  remisiji nima bolnik nobenih simptomov in pri preiskavah krvi in znakov  bolezni. Agresivno začetno zdravljenje pa ni potrebno pri vseh vrstah levkemij.

7.11.                    Zdravljenje z zdravili

Glavni  način zdravljenja je s kemoterapevtskimi sredstvi, ki ubijajo rakave celice. Kombinacija same bolezni in kemoterapije privede do zmanjšane odpornosti organizma proti okužbam, zaradi česar včasih bolniku preventivno dajemo antibiotike in zdravila proti glivičnim okužbam.

V zadnjem času se pojavljajo nova zdravila, rastni faktorji. S temi lahko spodbujamo delovanje kostnega mozga pred ali po kemoterapiji. Pri nekaterih oblikah raka pomaga tudi interferon, ki sicer v telesu nastaja kot odziv na virusne okužbe.

 

7.12.                    Presaditev zarodnih celic

Presaditev kostnega mozga je nujna, kot je kostni mozeg tako okvarjen, da ne deluje več. Dobimo ga od darovalca ali pa ga pridobimo od bolnika samega med remisijo. Kostni mozeg , ki vsebuje normalne zarodne celice, prejme bolnik v obliki transfuzije v žilo. Nove zarodne celice preidejo v kostni mozeg, kjer začnejo izdelovati normalne krvne celic.

 

7.13.                    Potek bolezni

Različne vrste levkemije se razlikujejo tudi po poteku bolezni. Nekatere brez ustreznega zdravljenja hitro vodijo v smrt , druge pa napredujejo bolj počasi. Pomembno je poudariti da lahko kljub uspešnemu zdravljenju sčasoma pride do ponovitve bolezni. Ta je posledica pojava odpornosti ne uporabljena zdravila ali pa prenehanju zdravljenja. V slednjem primeru bolezen ponovno začnemo zdraviti.

 

7.14.                    Preživetje

V zadnjih 40 letih so napredki pri zdravljenju akutne levkemije izboljšali možnost ozdravljenja od praktično nič na 20- 75 odstotkov, odvisno od starosti bolnika in vrste levkemij.

7.15.                    Nadzor

Stalno sledenje in vodenje bolnikov je pomembno, še posebno otrok, ki potrebujejo specialističen nadzor rasti in delovanja hormonov.

7.16.                    Preprečevanje bolezni

Bolezen je težko preprečevati, ker v večini primerov vzrok zanjo ni znan. Zaradi večje uporabe ultrazvoka in previdnosti pri uporabi rentgenskih žarkov pa je danes sevanje le redko vzrok levkemije.

7.17.                    Zdravstvena nega pri levkemiji

 

PREHRANJEVANJE IN PITJE

 

OSEBNA HIGIENA, STANJE KOŽE

 

GIBANJE IN USTREZNA LEGA

 

VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE

 

IZRAŽENJE ČUSTEV IN POTREB

 

IZOGIBANJE NEVARNOSTNIM V OKOLJU

 

ZDRAVSTVENA NEGA

  1. ZAKLJUČEK

Zdravo življenje je pomemben dejavnik za preprečevanje in zdravljenje kardioloških bolezni. Pomembno je, da se zavedamo, kaj je zdrava prehrana.

Na dan bi naj človek pojedel 5 obrokov, ki naj bi vsebovali 20% beljakovin, 20% maščob in 60% ogljikovih hidratov. Poleg tega pa naj bi človek jedel hrano s čim več vlakninami in bi se naj redno gibal. Odsvetuje se tudi kajenje in pitje alkoholnih pijač, ki še posebej pri mladostnikih povzroča propadanje organov.

  1.   LITERATURA IN VIRI