- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Zdravstvena nega otroka z celiakijo in drisko

V naši seminarski nalogi bomo predstavile zdravstveno nego otroka z drisko (diarejo) in celiakijo (glutensko enteropatijo). Opisale bomo kaj je driska, vzroke zanjo, negovalne probleme ter intervencije zdravstvene nege. Pri celiakiji bomo opisale kaj to je, vzroke za nastanek bolezni, znake, dieto, negovalne probleme in intervencije zdravstvene nege.

Celiakija

Ali strokovno glutenska enteropatija, glutenska intoleranca, netropska sprue. S temi pojmi poimenujemo avtoimuno in kronično bolezen prebavnega sistema, pri kateri je najbolj prizadeto tanko črevo. Bolezen povzroča preobčutljivost na gluten oziroma glutenu sorodne beljakovine, ki se nahajajo v žitih – pšenici, rži, piri, ovsu, ječmenu. Posledica vnetja je malabsorpcijski sindrom, kar pomeni, da se hranila ne morejo ustrezno absorbirati iz črevesa, zmanjšano pa je tudi izločanje hormonov, ki nastajajo v sluznici jejunuma, zato je zmanjšano izločanje žolča in pankreasnih encimov.

Znaki celiakije

Znaki se lahko pojavijo takoj po zaužitju glutena, včasih pa šele po nekaj dneh ali celo tednih.

 

 

Vzroki celiakije

Celiakija je gensko pogojena bolezen, katere vzrok za nastanek je preobčutljivost sluznice tankega črevesja na protein žitaric – gluten. Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v žitih kot so pšenica, rž, oves, ječmen in pira. Ima elastične lastnosti in je tista sestavina, zaradi katere lahko iz žit nastane testo. Pri preobčutljivih ljudeh pa ob stiku s sluznico tankega črevesa sproži nastanek sprememb. Glavna sprememba je uničenje črevesnih resic. Črevesne resice so majhni prstom podobni izrastki, ki sluznici normalnega tankega črevesja dajejo videz krtačke. Te resice povečujejo površino sluznice, preko katere se absorbirajo hranila. Pri celiakiji sluznica postane sploščena in gladka, saj je koncentracija glutena najvišja v tankem črevesu. Izginjanje sluznice pa oteži razgradnjo maščob in proteinov. Preko tako spremenjene sluznice se hranila težje absorbirajo, kar vodi v pomanjkanje črevesnih resic. Zaradi tega se lahko pojavijo spremljajoče težave bolezni, npr. slabokrvnost.

Vrste celiakij

–          Tipična celiakija: Tipične oblike celiakije se pojavijo dokaj hitro v dojenčkovem obdobju, običajno nekaj mesecev po začetku odstavljanja, s simptomi slabe črevesne absorbcije: kronična driska, zastoj rasti, neješčost, bruhanje in napetost trebuha (tako imenovan »velik trebuh«).

–          Atipična celiakija: Atipične oblike se pojavijo kasneje in se izrazijo s simptomi, ki so pretežno posle dica izvenčrevesne oblike bolezni. To so npr. Anemija zaradi pomankanja železa, zvišane vrednosti jetrnih transaminaz, pogoste trebušne bolečine, hipoplazija, zobne sklenine, herpetiformni dermatitis ali počasna rast v šolskem obdobju.

–          Tiha celiakija: Tihe oblike celiakije se odkrijejo pri osebah, ki so ob priložnostnem zdravniškem pregledu navidezno zdrave. V teh primerih so simptomi le navidezno tihi; saj se v resnici na začetku zdravljenja pogosto opazi izboljšanje psihofizičnega stanja.

–          Potencialna celiakija: Za potencialne se opredeljuje tiste primere celiakije, ki imajo pozitivne serološke označevalce in normalno črevesno biopsijo. Bolniki s potencialno celiakijo, ki so prepuščeni poljubni dieti, lahko ščasoma razvijejo razvidno črevesno poškodbo. Visoka pojavnost celiakije, ki je pogosto zavajajoča, se kaže pri osebah z drugimi avtoimunimi boleznimi (posebno še pri od insulina odvisnih sladkornih bolnikih in tiroiditisu), z Downovim sindromom, Turnerjevim sindromom in Williamsovim sindromom, ali s pomankanjem IgA v serumu.

 

Ranljivejše skupine za nastanek celiakije

Celiakija je ena od najpogostejših gensko pogojenih bolezni v Evropi. Nastane lahko pri vseh starostnih skupinah, tako pri otrocih kot pri odraslih. Ima pa dva vrha pojavnosti, prvi je med 1. in 5. letom starosti, drugi pa se pojavi nekje med 30. in 40. letom. Ni pa to nujno, saj se lahko pojavi kadarkoli, ne glede na starost človeka. Med evropskim prebivalstvom je pojavnost celiakije 1 na 130 – 300 prebivalcev. Med družinskimi člani bolnika s celiakijo pa ima v povprečju celiakijo 10% ožjih sorodnikov. Pri otrocih se najpogosteje pojavi, ko se prične z dohranjevanjem s hrano, ki vsebuje gluten: s kašicami, keksi, kruhom itd. Zadnje čase naj bi bil pri otrocih opažen upad te bolezni.

Na vprašanja, če se je celiakiji možno izogniti, ni znanega odgovora. So pa na dan prišle raziskave, s katerimi so ugotovili, da se pri otrocih bolezen redkeje pojavlja, če je dojen do 6. ali 7. leta starosti.

Diagnoza

Zdravnik običajno na celiakijo posumi pri otroku, ki izgublja na telesni teži in ne napreduje v telesni rasti, ima dalj časa drisko, slabost, je nemiren in razdražljiv. Pogosto se zdravik glede na navedene znake, ki jih ima otrok odloči za dieto pri kateri je iz prehrane izločen gluten. Po obdobju diete pa se bolezen potrdi z biopsijo pon 6 mesecih diete. Diagnozo lahko zdravnik postavi tudi po anamnezi, kliničnem pregledu, labaratorijskih preiskavah krvi in urina, makroskopskem in mikroskopskem pregledu blata, preiskavi krvi z obremenitvenim laktoznim testom in biopsiji sluznice tankega črevesa s pomočjo endoskopa.

 

Zdravljenje

Najbolj pomembno pri zdravljenju je, da iz prehrane izločimo živila, ki vsebujejo gluten. K prehrani je pomembno dodajati folat, železo, vitamin B12, vitamin D in kalcij. Takšno je zdravljenje pri 90% bolnikov. Nekaj pa se jih poleg diete zdravi tudi s kortizonom. Pri otrocih ki imajo hudo obliko celiakije, je potrebno v začetku tudi intravenozno hranjenje, da s tem prebrodijo hudo pomanjkanje hranil. To je potrebno predvsem kadar sta se zaradi pozne diagnoze pojavila tudi slabokrvnost in rahitis. Stroga prehrana brez glutena je edini učinkovit način zdravljenja celiakije, ki zagotavlja bolnikom s celiakijo ustrezno zdravstveno stanje z izgonetjem kliničnih znakov bolezni, normalizacijo izvidov in s ponovno vzpostavitvijo normalne strukture črevesne sluznice.

Za zdravljenje celiakije je treba izključiti iz prehrane vse jedi, ki vsebujejo žita, vklučno z manj razširjenimi vrstami. Pomembno je, da se zavedamo, da tudi majhne količine glutena lahko povzročijo resne zaplete. Treba je paziti na sestavo običajnih jedi v prodaji, ker so sledi glutena lahko v različnih izdelkih.

Dietično terapijo olajša razpoložljivost široke palete izdelkov za bolnike s celiakijo (brezglutenski kruh, testenine, piškoti, testo za pice, moka, moka za pecivo, za sladice ipd.), ki so lahko razpoznavni zaradi znaka »prečrtan žitni klas« na embalaži, ki zagotavlja odsotnost glutena. Poleg tega društvo za celiakijo za lažje vodenje diete bolnikov s celiakijo redno testira izdelke na vsebnost glutena in te teste objavlja v svojem glasilu.

 

Dieta pri celiakiji

Edina učinkovita metoda, ki jo lahko pri celiakiji izvajamo sami, je sprememba prehrane. Z dieto naj se začne takrat, ko je bolezen potrjena oz. ko to odredi zdravnik. Simptomi bolezni se z dieto omilijo že po nekaj tednih, in običajno si bolniki z dieto hitro opomorejo, ponovno pridobijo na telesni teži in višini. Prizadeta sluznica tankega črevesja se popolnoma obnovi šele po šestih do dvanajstih mesecih od pričetka diete. Dieta zahteva veliko truda in discipline, kar je pri otrocih zelo težko, zato je potrebna velika vztrajnost staršev ter dobra priprava otroka na to, da določenih stvari ne sme uživati.

Dovoljeno

Odsvetovano

Žita, moka, testenine (riž, kozura, soja, ajda, proso, krompir) brez glutena Industrijski mesni izdelki (klobase, paštete, hrenovke, pleskavica, gotove mesne jedi)
Aglutenski: kruh, keksi, mlečni puding PJOR (pšenica, ječmen, oves, rž)
Meso, ribe, jajca, perutnina-vse vrste Jušne kocke, instant juhe in omake
Mleko sveže in v prahu in mlečni izdelki (sir, smetana, jogurt, skuta) Praženi arašidi, ketchup, kisla vložena zelenjava
M (margarina, mast, maslo, rast. olja) Pijače iz avtomatov, pivo
Zelenjava in sadje-vse sveže, zamrznjeno in sušeno Polnjena čokolada in čokoladni bonboni
Pijače (sadni sokovi, čaj, kakav, brezalko.) Gorčica, pecilni prašek, gotova majoneza
Razno (marmelada, med, sol, poper, zelišča in začimbe)  

 

Recept za pripravo mandljevih rogljičkov brez glutena

Sestavine:

–          180 g masla

–          200 g sladkorja

–          2 rumenjaka

–          1 noževa konica pecilnega praška

–          malo vaniljevega sladkorja

–          60 g mandeljnov

–          200 g maidine

–          50 g ceratonije

 

Priprava:

Najprej spenimo maslo, sladkor in rumenjake, dodamo druge dodatke. Testo pustimo počivati v hladilniku 2 uri. Rogljičke oblikujemo na deski, ki je posuta s ceratonijo ali z riževo moko. Pečemo na namaščenem pekaču pri zmerni temperaturi 30 minut.

Recept za pripravo belega kruha

Sestavine:

–          500g brezglutenske mešanice Schar mix B

–          2 vrečki suhega kvasa (ali 40 g svežega kvasa)

–          20 g mehkega masla

–          500 ml mlačne vode

–          sol

Priprava:

Moko vsujemo v posodo, dodamo suh kvas in dobro premešamo. Kadar uporabimo svež kvas, ga najprej raztopimo v 100ml vode. Dodamo maslo, in preostalo vodo. Testo močno pregnetemo (lahko uporabimo mešalec), položimo v pomaščen in pomokan pekač, pokrijemo s krpo in ga na toplem pustimo vzhajati, dokler ne doseže dvojne velikosti. Kruh pečemo 50 minut v pečici, ki je bila predhodno segreta na 200 stopinj Celzija.

 

Zdravstvena nega otroka s celiakijo

Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi (možni negovalni problem):

–      Nepravilna prehrana z žitaricami, ki vsebujejo gluten,

–      poškodba sluznice tankega črevesja,

–      motnje v delovanju črevesja zaradi preobčutljivosti na gluten,

–      slaba oskrba kože v primeru dermatitisa herpetiformisa,

–      slaba nega kože v angenitalnem predelu zaradi driske,

–      nesprejemanje med vrstniki zardi psihičnih motenj,

–      nezmožnost zagotavljanja ustrezne prehrane zardi finančne nestabilnosti družine,

–      izguba telesne teže,

–      pomankanje znanja staršev o prehrani pri celiakiji.

Intervencije zdravstvene nege:

–      Zdrava, uravnotežena prehrana: stročnice, mleko, koruza, ajda, krompir, jajca, meso,ribe, rastlinska olja ..

–      držanje brezglutenske diete:  NE pšenice, rži, ječmena, ovsa, pire,

–      hranimo počasi in potrpežljivo,

–      opazovanje in dokumentiranje otrokovih izločkov,

–      poostrena nega anogenitalnega predela zaradi driske,

–      nega kože z raznimi kremami in otroškimi olji (dermatitis),

–      redna kontrola telesne teže in višine,

–      psihična in fizična priprava otroka na poseg (npr. endoskopijo),

–      otroku nudimo psihično oporo,

–      otroku glede na starost razložimo, zakaj je bolan in za kakšno bolezen gre – na nivoju njegovega razumevanja,

–      dobro informiramo starše in jih poučimo o bolezni, dieti,

–      starše seznanimo z delovanjem društva otrok s celiakijo Slovenije.

 

Driska

Beseda diareja izvira iz grških besed dia (skozi) in rhein (teči). Diareja ali driska je simptom, s katerim označujemo izločanje vodenaste ali kašaste stolice zaradi vsebnosti prevelike količine vode. Število stolic je praviloma povečano.

Glavni vzroki za diarejo v otroški dobi

Infekcijski (zaradi okužbe):

Neinfekcijski:

 

Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi (možni negovalni problemi)

 

Intervencije zdravstvene nege

 

pri otrocih, ki so dojeni, nadaljevanje z dojenjem in dodajanjem tekočine,

 

Zdravljenje driske pri otrocih

 

ko je dojenček spet zdrav, morate vztrajati pri dieti še dva dni in potem počasi preiti na normalno prehrano.

 

Dieta pri driski

Priporočena

Odsvetovano

Mešana hrana, ki ne draži črevesja+počitek Živila, ki pospešujejo peristaltiko črevesa
Čimveč tekočine: čaji-suhih hrušk, ruski, brovničev; kakav na vodi Surova hrana (sadje in zelenjava)
Sluzaste juhe: riževa, ovsena, korenčkova Mleko in mlečni izdelki
Pektinska dieta: naribana postana jabolka, zrele pretlačene banane Začimbe
Dektisnka dieta: prežganka Sladkani napitki, vroča hrana, stročnice
Kašaste jedi zelenjave in mesa Gaz. pijače, alkohol, kava

 

Zaključek

Skozi našo seminarsko nalogo sem spoznala, da smo pod drobnogled vzele dve zahtevni bolezni. Sploh celiakija. Poznam kar nekaj oseb s celiakijo, a si na prvi pogled nikoli nisem mislila, da se za to boleznijo skriva toliko informacij. Vedela sem, da osebe pač ne smejo uživati določenih vrst žit, ne pa, da je potrebno toliko odrekanja. Verjetno se je bolezni lažje prilagoditi v mlajših letih, saj se pozneje težje sprijazniš s tem, da določenih stvari, ki si jih prej lahko, sedaj ne smeš več jesti. Pri driski pa je lažje, tudi če te bolezen zelo izčrpa, veš da to ni doživljenjsko in se kmalu opomoreš.

 

Literatura

Prof. Abrahams, P., Družinska zdravstvena enciklopedija, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2007.

Černelič, D., Zdrav in bolan otrok, Založništvo Tržaškega tiska, Trst, 1983.

Zorec, J., Zdravstvena nega zdravega in bolnega otroka, Učbenik za srednje zdravstvene šole za program tehnik zdravstvene nege pri predmetu zdravstvena nega in prva pomoč – zdravstvena nega otroka v 2. in 3. Letniku., Založba Pivec, Maribor, 2007.

Lanbein, Skalnik, Kaj resnično pomaga?, Veliki zdravstveni vodnik, Bolezni in terapije od Br do In, Založba Modita, Kranj, 2007.

http://drustvo-celiakija.si/  (Dostopno: 12.10. 2013)