1. Razložite ZN pacienta pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost.
a)Razložite pomen osebne higiene za pacienta
Osebna higiena je pomembna za vsakega posameznika. Z umivanjem odstranjujemo s kože izločke, kot so znoj, loj, odmrle celice kože, urin ter blato,in druge škodljive snovi, kot je umazanija.
Z umivanjem krepimo in utrjujemo kožo. Z vodo in mehaničnimi dražljaji pospešujemo prekrvavitev kože in s tem tudi preprečujemo nastanek razjed zaradi pritiska.
Z umivanjem dosežemo boljše fizično in psihično počutje varovanca (je bolj zdrav, urejen, vesel, sproščen in zadovoljen).
K osebni higieni spada tudi uporaba primerne kozmetike, s katero čistimo, prehranjujemo in zaščitimo kožo. Pomembno je tudi urejanje pričeske, brkov in brade pri moških, skrb za urejene nohte in primerna obleka ter obutev.
Izvajanje osebne higiene je intimne narave in vsak si jo želi izvajati sam. Odvisnost pri izvajanju osebne higiene je neprijetna in zahteva od varovanca in bolničarja negovalca veliko razumevanja, tenkočutnosti, obzirnosti in spoštovanja.
b)Kako preprečimo oz. omilimo občutek sramu pri izvajanju osebne higiene
- Potrkajmo, preden vstopimo v sobo!
- Pri negi telesa uporabimo zaslon!
- Odej nikoli ne odstranimo brez predhodnega obvestila!
- Pri negi celega telesa odkrijemo samo toliko telesa, kolikor je nujno potrebno!
- Ničesar, kar pripada varovancu, ne smemo odvreči, ne da bi ga prej vprašali za dovoljenje; to velja tudi za časopise, revije in uvele rože!
- Če moramo nekaj vzeti iz nočne omarice, predala ali omare varovanca, ga moramo prej vprašati za dovoljenje!
- Za osebne razgovore, npr. z zdravnikom ali duhovnikom, varovancu priskrbimo prosto sobo ali pa sostanovalca prosimo, da za ta čas sobo zapusti.
2. Razložite ZN pacienta pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost.
a) Opišite spremembe v barvi kože.
- Bledica je lahko splošna zaradi anemije (slabokrvnost) ali odpovedi krvneg obtoka,delna bledica npr. bleda noga,je posledica motnje v prekrvavitvi, bledo-siva bledica pa je znak propadanja.
- Rdečina celega obraza je značilna za vročino ali visok krvni tlak. Delna rdečina se pojavi pri ERITEMU (bolezenska pordečitev kože), EKCEMU (vnetje kože).
- Modrikavost (lat.cyanosis-cianoza) je znak pomanjkanja kisika v krvi, ki je povzročeno z venoznim zastojem ali motnjami izmenjava zraka v pljučih. Prvi znak pomanjkanja kisika so modrikaste spremembe aker (konica nosu, uhlji, nohti)
- Rumena obarvanost (icterus-zlatenica) kože nastane lahko zaradi žolčnega barvila, ki se nalaga v koži. Do teh motenj pride pri obolenjih jeter in žolčnika. Pri nezadostnem delovanju ledvic se koža obarva umazano rumeno zaradi istočasne anemije in nalaganja sečnih barvil, npr. pri uremiji (lat.uremia-zastrupitev zaradi zastajanja sestavin seča v krvi in tkivu).
- Pigmentacija (pigment-kožno barvilo) je prav tako ena od značilnosti kože. Hiperpigmentacija (pretirana obarvanost) vodi v bolezensko porjavelost kože in je značilen znak pri zmanjšani funkciji nadledvične žleze (addisonova bolezen). Pomanjkljiva pigmentacija pa privede do albinizma (lat.albus-bel).
b) Opišite spremembe v napetosti kože.
- Izguba napetosti pomeni ohlapno kožo. Če jo nagubamo, gube ne izginejo kmalu. Pri starostnikih je izguba napetosti kože fiziološki pojav, sicer pa jo zasledimo pri izsušitvi (dehidraciji) ali pri pomanjkljivi prehranjenosti,ko izginja maščobno tkivo (kaheksija).
- Povečana napetost na posameznih delih nastane zaradi tumorja, hematoma, otekline. Povečana napetost cele kože pa je običajno posledica edemov.
- Edemi (gr. oidema-vodenična oteklina) je zastoj vode v tkivih. Razvije se neboleča oteklina z gladko, napeto kožo. Če s prstom potisnemo nanjo, ostane jamica, ki se počasi izravna. Glede na vzrok ločimo več vrst edemov.
- Srčni (kardialni) edemi se pojavijo pri srčni odpovedi. Pri pomičnih bolnikih se pojavijo na najnižjem mestu-gležnjih, pri ležečih bolnikih pa v predelu križnice. Lokalni edemi (na določenem kraju), npr. na nogi, so posledice zastoja zaradi tromboze, zaradi pritiska pri tumorjih, zožitvah, …
- Ledvični edemi(renalni) nastanejo pri zmanjšanjem izločanju vode in povečani izgubi beljakovin skozi ledvice. Tekočina se nabira v vezivnem tkivu predvsem na obrazu, še posebej na vekah, ki so zlasti zjutraj zabuhle.
- Jetrni edemi(hepatalni) se pojavijo pri težjih obolenjih jeter (ciroza). Vzrok je hipoproteinemija- pomanjkanje krvnih beljakovin in zastoj v portalni veni. Najprej je prizadeta trebušna votlina, pojavi se ascites (nabiranje vode), pozneje nastanejo generalizirani edemi.
- Kahektični edemi(kaheksija-shiranost) nastanejo pri pomanjkljivi prehranjenosti kot posledica karcinoma, tuberkulozi ali pri lakoti. Zaradi hipoproteinemije pride do slabe vezave vode v žilnem sistemu.
- Limfni edeminastanejo kot posledica zastoja v limfnem sistemu, če se uničijo ali odstranijo limfne žleze.
c) Opišite spremembe v strukturi kože (poškodbe kože).
Spremembe v strukturi kože lahko nastanejo na povrhnjici ali v podkožju.
- Mehurji nastanejo kot posledica opeklin ali kot kožna vzbrst pri nekaterih obolenjih (vodene koze, herpes)
- Zmehčanje tkiva (maceracija) je posledica povečane vlažnosti (znojenje) ali delovanja izločkov (inkontinenca, bruhanje).
- Rane nastanejo pri infekcijah ali poškodbah kože.
- Tumorji (hemangiom, melanom) prav tako pomenijo spremembo kože.
- Brazgotine nastanejo po poškodbah, opeklinah, operacijah, itd.
d) Naštejte in opišite spremembe na nohtih.
- Lomljivost je lahko posledica pomanjkanja kalcija, železa pri obolenjih ščitnice, pri presnovnih motnjah.
- Sprememba oblike nohtov je redka. Poznamo izbočene nohte, ki nastanejo pri pomanjkanju kisika (obolenje srca in pljuč). Vraščeni nohti, običajno na palcih nog, so zelo boleči in se pogosto vnamejo.
- Sprememba barve nohtov– modrikasto obarvani nohti (cianotični) so posledica oslabljene prekrvavitve nohtov. Podplutba (hematom) pod nohtom je vidna kot modro-črn madež, nikotin pa obarva nohte rjavkasto.
3. Razložite ZN pacienta pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost.
a) Kaj opazujemo pri izvajanju higiene ustne votline.
Spiranje ustne votline je mogoče samo pri varovancu, ki je pri polni zavesti in ima ohranjen požiralni refleks. Pri motnjah zavesti obstaja nevarnost aspiracije.
Pri izvajanju higiene ustne votline ocenimo stopnjo samooskrbe, opazujemo stanje in spremembe v ustni votlini. Opazujemo: spremembe ustnic, ustne kote, jezik, področje pod jezikom, ustno sluznico, trdo nebo, mehko nebo, dlesni, zobe in produkcijo sline.
Če ima pacient zobno protezo, opazujemo prilagojenost, odrgnine, poškodbe proteze.
Spremembe na jeziku so lahko: rdečina, svetleč jezik, razpokan jezik, ulceracije, mehurji, obloge, lupljenje jezika, …
b) Naštejte in opišite spremembe na sluznici v ustni votlini.
- Stomatitis je vnetje ustne sluznice, ki je pordela, kasneje tudi otekla. Pojavijo se majhne ulceracije (ranice), ki lahko pokrivajo udi do 50% ustne sluznice. Bolnik toži o pekočih bolečina, neprijetnem okusu, suhih ustih in ima iz ust zadah.
- Soor se kaže s sivo-belimi oblogami, ki se trdno drže ustne sluznice.
- Afte spoznamo po majhnih, okrogloovalnih erozijah (razjedah), ki nastopajo posamezno ali v večjem številu. Pojavljajo se na jeziku, dlesnih, nebu in na sluznici lic. Bolnik toži o močnih bolečinah in odklanja hrano. Nastanejo zaradi imunske pomanjkljivosti ali citostatične terapije.
- Ragade so male razpoke na koži ustnega kota in so pogosto odraz pomanjkanja vitaminov in železa.
- Herpes labialis so boleče, mehurčkaste spremembe na ustnicah (lahko tudi v nosu), pogoste spremljajo vročino.
- Parotitis je vnetje obušesnih žlez, ki lahko nastane pri pomanjkljivem žvečenju in pomanjkanju sline. Pojavi se značilna oteklina ob ušesu, bolnik pa toži o močnih bolečinah.
c) Kdaj je potrebna intenzivna higiena ustne votline?
Pri:
– Bolnikih z visoko vročino
-nezavestni in komatozni bolnikih, ki imajo odprta usta
-bolnikih, ki jih hranimo po sondi ali stomi
-bolnikih z obolenjih v ustih (soor, afte, stomatitis)
-izsušenih bolnikih (po bruhanju, driskah, krvavitvah)
-tistih, pri katerih se po nekaterih zdravilih zmanjša izločanje sline
-bolnikih s poškodbami ali po operacijah ustne votline
-bolnikih z obolenjih, ki jih spremlja slab okus, zadah, spremembe v ustih
4. Razložite ZN pacienta pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost.
a) Naštejte nevarnosti pri kopanju v kopalni kadi.
Možne nevarnosti pri kopanju v kopalni kadi so: zdrs, padec, utopitev, opekline, poškodbe
zaradi električnega toka.
- Kopanje obremenjuje krvni obtok, zato nikoli ne kopamo varovanca, ki se je ravnokar najedel in ima poln želodec.
- Če je varovanec srčni bolnik, je bolje, da ga tuširamo ali pa naj mu voda sega samo do pasu
- Pri kopanju stalno opazujmo varovanca, posebno še, če ima obolenje srca in ožilja, sladkorno bolezen ali mu pretijo napadi, npr. epileptični.
- Možne nesreče preprečimo tako, da nikoli ne postavljamo električnih aparatov v bližino vode (npr. sušilnik za lase, prenosni grelni aparat ipd.).
- Z mokrimi rokami ne smemo uporabljati električnih naprav.
- Nevarnost zdrsa ali padca preprečimo z nedrsečo podlogo za tla in primerno obutvijo.
- Pozorni moramo biti na morebitni nastanek opeklin zaradi vroče pipe.
- Nevaren je lahko tudi npr. zdrs namiljene roke z ročaja pri prhanju ali kopanju.
b) Razložite, kako poskrbimo z varnost pacienta pri kopanju in prhanju.
- Varovanca nikoli ne puščamo samega
- Če ima sedeš ali ležalo za tuširanje varovala, jih preverimo
- …
- Zdrs in padec preprečujemo tako, da pomagamo pacientu pri vstopanju in izstopanju iz kopalne kadi, da so tla v kopalnici suha, z namestitvijo nedrseče podloge (za kopalno kad, pršno kad, tla), stenskimi držali, uporabo kopalnega dvigala, uporabo sedeža za kopalno kad. V primeru, da ima pacient težave z gibanjem, ga prhamo sede ali leže (kopalni voziček).
- Nevarnost utopitve preprečujemo s stalnim nadzorom. Vrat kopalnice nikoli ne zaklepamo.
- Električnih aparatov (npr. sušilnika za lase, prenosnega grelnega aparata ipd.) ne postavljamo v bližino vode in se jih ne dotikamo z mokrimi rokami. Pacientu nikoli ne sušimo las, ko je še v kopalni kadi.
- Opekline preprečujemo s tem, da uravnamo primerno temperaturo vode že pri točenju v kopalno kad. Vedno preverimo temperaturo vode predno gre pacient v kopalno kad ali pod prho.
- Pri znakih motenj krvnega obtoka (pri bledici, slabosti, hitrejšemu utripu) takoj prekinemo kopanje, pokličemo pomoč (z zvoncem) in spustimo vodo iz kadi.
7. ZN PRI ŽIVLJENJSKI AKTIVNOSTI IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU
- 1. Opišite osebno varovalno opremo, ki jo uporabljamo pri izvajanju ZN.
- Rokavice ščitijo roke osebja pred neposrednim stikom s krvjo, telesnimi tekočinami in izločki. Ščitijo nas tudi pred kontaminacijo z odpornimi MO. Naše roke ščitijo ob morebitno poškodovano kožo
sterilne krg rokavice (2 uri)- operacije
sterilne preiskovalne rokavice (30 min)- krajši posegi: kateterizacija bolnika, aspiracija bolnika, uvajanje nazogastrične sonde
nesterilne čiste preiskovalne rokavice (10-15 min)- krajše neg. intervencije,…
- Masko uporabljamo vedno, kadar je mogoče, da nam kri, telesne tekočine ali bolnikovi izločki brizgnejo v obraz. Z masko ščitimo sluznico ustne votline in nosu. Ščiti nas pred vdihavanjem okuženega zraka. Narejena mora biti iz materiala, ki ne prepušča MO in tekočin.
- Kirurška maska je namenjena zdravstvenim delavcem. Preprečuje širjenje povzročiteljev bolezni iz nosu, ust, grla. Deluje od znotraj navzven, torej ščiti bolnika. S kirurško masko v posameznih primerih namestimo bolniku, saj z njo preprečujemo širjenje MO, ki se z govorjenjem, kihanjem in kašljanjem širijo v okolje. Kirurška masko mora pokrivati usta, nos in brado. Primerna je le za 1x uporabo. Menjavamo jo na 2h ali tudi pogosteje. Kirurška maska ne nudi zadostne zaščite pred aerogeno prenosljivimi boleznimi.
- Respiratorna maska ščiti zdravstvene delavce predvsem pred okužbami, ki se prenašajo aerogeno. Deluje od zunaj navznoter, filtrira zrak in tako ščiti uporabnika. Respiratorna maska je učinkovita samo, če je ustrezno izbrana, pravilno nameščena in če jo nosimo ves čas izpostavitve nevarnosti.
- maska z vizirjem
- Zaščita za oči (očala ali vizir). Zaščito za oči uporabljamo vedno, kadar obstaja možnost tvorbe aerosolov in nam ti lahko brizgnejo na sluznico oči. Zaščitna očala po vsaki uporabi razkužimo ali zavržemo.
- Kapo oz. pokrivalo za lase je treba uporabljati pri aseptičnih posegih. Pokrito naj bo tudi čelo, saj je na njem največ kožnih bakterij. S kapo preprečujemo, da bi lasje in kožne luske padali v sterilno polje.
- Zaščitni predpasnik ali halja morata biti neprepustna, saj se tako zdravstveni delavci zaščitimo pred onesnaženjem z izločki in iztrebki, pred obrizganjem in politjem s krvjo in telesnimi tekočinami ter pred kontaminacijo z večkratno odpornimi MO.
- Zaščita za obuvalo ščiti osebje pred kontaminacijo, če se polije z kužnino.
Malo drugače…..
Namen uporabe osebne varovalne opreme je zaščita zdravstvenega delavca in pacienta pred okužbo. So za enkratno uporabo in se uporabljajo samo za enega pacienta.
Med osebno varovalno opremo spadajo: rokavice, kirurška maska, respiratorna maska, predpasnik, plašč, pokrivalo za lase, zaščitno obuvalo, zaščitno prevleko za obutev, zaščitna očala in vizir.
Pravilna uporaba rokavic:
– Rokavice so za enkratno uporabo in jih po uporabi zavržemo.
– Pred in po uporabi rokavic si roke razkužimo.
– Rokavice niso nadomestilo za umivanje in razkuževanje rok.
– Rokavice uporabimo le za enega pacienta oziroma za posamezno opravilo.
– Rokavice zamenjamo, če so onesnažene s krvjo, izločki, če se strgajo.
– Pri poškodovani koži rok najprej rano zaščitimo z vodoodpornim obližem in si šele nato oblečemo rokavice.
– Z rokavicami ne zapuščamo delovnega okolja, ne prijemamo kljuk, telefona, ne pišemo v dokumentacijo.
– Upoštevamo rok uporabe.
Masko uporabljamo za preprečevanje prenosa okužbe iz dihal za lastno zaščito in za zaščito pacienta. Maska je za enkratno uporabo, na obraz jo namestimo tako, da pokriva usta, nos, brado in dobro tesni. Pred nameščanjem in po odstranitvi maske si razkužimo roke. Maske ne nosimo pod vratom in je ne spravljamo v žep.
Zaščitni PVC predpasnik je neprepusten za vlago in za enkratno uporabo. Uporabljamo ga pri postopkih dela, pri katerih pridemo v stik z vodo oz. tekočino, npr. pri izvajanju osebne higiene pacienta, umivanju zobne proteze, aplikaciji klizme in drugo. Po končanem delu ga odvržemo v koš.
Zaščitni plašč je za enkratno uporabo, ima dolge rokave in se navadno zapenja ali zaveže na hrbtu. Po možnosti naj bo neprepusten za tekočine. Oblečemo ga, kadar negujemo pacienta ki ima okužbo, slabšo imunsko odpornost. Po uporabi ga odstranimo tako, da zunanji del zvijamo navznoter in ga odvržemo v koš.
Zaščitno pokrivalo za lase je za enkratno uporabo in si ga nadenemo pri delitvi hrane ali pri negovanju okuženega pacienta.
Zaščita za obutev je za enkratno uporabo. Uporablja se v operacijskih prostorih, porodni sobi, oddelku za intenzivno nego ipd. V njej ne hodimo v druge prostore po oddelku, temveč jo snamemo z obutve, ko zapustimo prostor.
Zaščitna očala in vizir uporabljamo pri izvajanju zdravstvene nege pacienta pri aerogeni izolaciji (na primer okužba s HIV), pri pripravi kemoterapije, v laboratoriju, operacijski sobi
Opišite ukrepe za preprečevanje bolnišničnih infekcij.
a) Razložite kaj je bolnišnična okužba.
Bolnišnične okužbe so okužbe, ki nastanejo v zvezi z diagnostiko, zdravljenjem in rehabilitacijo v bolnišnici ali drugi zdravstveni ustanovi (ZD, rehabilitacijski centri, zdravilišča, tudi DSO). Lahko se zgodi po sprejemu pri čemer znaki niso prisotni ob sprejemu in bolnik ni bil v inkubaciji. Znaki okužbe se lahko pojavijo tudi po odpustu iz bolnišnice. Bolnišnične okužbe se lahko pojavijo tudi pri zdravstvenih delavcih, ki se okužijo pri svojem delu
b) Opišite standardne ukrepe za preprečevanje bolnišničnih infekcij.
- skrbno upoštevamo pravila higiene (čiščenje)
- preprečujemo gibanje zraka (z rokami) in prepih
- med delom v aseptični okolici po potrebnem ne govorimo
- ne delamo nad odprtim sterilnim materialom
- sterilni material in sterilna delovna površina ne smeta postati vlažna
- cvetja in rastlinja ne postavljamo v bližino sterilnega materiala
- umazano bolniško perilo ne sme biti v stiku z delovno obleko; koš za umazano perilo si pripravimo v bolniški sobi in umazano perilo odlagamo direktno vanj.
- po zapuščanju nečistih prostorov si vedno umijemo in razkužimo roke
- Kar sodi na bolniško posteljo, ne sme priti v stik z mizo ali tlemi
- kar polagamo nazaj na privezovalni voziček ali omaro, ne polagamo na bolniško posteljo, npr. levkoplast, aparat za merjenje RR, mape z dokumentacijo, izvide,…
- kar prihaja v stik z tlemi, ne smemo odlagati na bolniško posteljo, npr. steklenice za sekret, palice za hojo, copate,…
- ob nehotenem ali neizogibnem stiku z sterilnimi predmeti moramo le-te razkužiti.
Super si to napisala. No tukaj pa še skrajšana verzija:
Umivanje in razkuževanje rok, tehnika nedotikanja.
Pravilna uporaba osebne varovalne opreme.
Čiščenje, razkuževanje in sterilizacija pripomočkov.
Čiščenje pacientove okolice.
Pravilno odstranjevanje ostrih predmetov in preprečevanje poškodb zdravstvenih delavcev.
Izolacija okuženih pacientov.
Cepljenje proti okužbam, za katere obstaja cepivo.
Strokovno izvajanje postopkov zdravstvene nege
- 2. Razložite pravilno ravnanje z električnimi napravami.
- 3. Razložite pojme čiščenje, dezinfekcija, sterilizacija.
a) Razložite pomen čiščenja.
Čiščenje je postopek, s katerim:
– odstranimo umazanijo, organske ostanke in mikrobe s predmetov in površin in tako preprečujemo razvoj mikroorganizmov v okolju;
– vzdržujemo opremo in pripomočke ter ustvarimo lep videz prostora, v katerem se dobro počuti pacient in zdravstveno osebje.
b) Razložite, kaj je dezinfekcija.
Razkuževanje je postopek, s katerim uničimo vse vegetativne oblike bakterij, gliv in virusov, ne uničimo pa njihovih spor.
Tako zmanjšamo število mikroorganizmov do stopnje, ko niso več škodljivi za zdravje in ne morejo povzročiti okužbe
c) Naštejte vrste dezinfekcije.
Dezinfekcijo izvajamo s fizikalnimi in kemičnimi postopki.
-Fizikalni postopki dezinfekcije so suha toplota, prekuhavanje v vreli vodi pri 100°C, vodna para in UV žarki (razkuževanje zraka, površin).
Razkuževanje s toploto je učinkovito, vedno na voljo, lahko ga natančno nadzorujemo, ne onesnažuje okolja. Vsi postopki razkuževanja s toploto uničujejo vegetativne oblike mikroorganizmov, jajčeca črevesnih parazitov in ciste praživali.
Segrevanje v vodni pari in kuhanje v vreli vodi pri 100 stopinjah Celzija uniči vse vegetativne oblike mikroorganizmov, če traja najmanj 10 minut.
Za čiščenje in razkuževanje kirurških instrumentov, ledvičk, steklenih in drugih posod, posteljnih posod, urinskih steklenic in drugo uporabljamo termodezinfektorje, ki čistijo in dezinficirajo.
-Kemično razkuževanje izvajamo z uporabo kemičnih razkužil. Uporabljamo ga samo v primerih, ko ni druge možnosti in ne moremo uporabljati razkuževanja s toploto.
Pri pripravi in uporabi razkužil je pomembno natančno ter dosledno upoštevanje navodil za uporabo.
d.) Razložite, kaj je sterilizacija.
Sterilizacija je uničenje MO in njihovih spor s pomočjo fizikalnih in keminih postopkov. Sterilni morajo biti pripomočki, predmeti in snovi, ki jih vnašamo v telesne votline, pod kožo, v krvni obtok, v sluznice ali kakor koli drugače v telo.
- 4. Opišite sterilizacijo.
a) Kaj je sterilizacija?
Sterilizacija je uničenje MO in njihovih spor s pomočjo fizikalnih in kemičnih postopkov.
[wp_ad_camp_1]
b) Kako ravnamo s sterilnim materialom ( kako ga shranjujemo in porabljamo)?
- nepoškodovani ovoj
- shranjevanje v primernih prostorih
- kratko shranjevanje do uporabe, zaloge niso primerne
- zanesljivo kroženje materiala, kar nam omogoča napisan datum sterilizacije
- odtisnjen čas uporabe na industrijsko pripravljenih in steriliziranih setih
- čas sterilnosti (6 mesecev do 5 let).
Sterilen material shranjujemo v čistem, suhem prostoru in v zaprti omari. S sterilnim materialom ravnamo po aseptični metodi dela.
Pred uporabo preverimo zunanji ovoj in rok trajanja sterilnosti. Ovojnina mora biti nepoškodovana in suha.
Sterilen material ni več uporaben v primeru, da je ovojnina sterilnega materiala mokra ali poškodovana, če je potekel rok uporabe in indikator ne pokaže sterilnosti. 1t
Sterilen material odlagamo na čisto in razkuženo delovno površino. Pred rokovanjem s sterilnim materialom si vedno umijemo in razkužimo roke.
Pri rokovanju pazimo, da sterilnega materiala ne onesterilimo. Ne kihamo, kašljamo ali segamo čez sterilen material.
- 5. Razložite, kako poskrbimo za varnost in zdravje pri delu z kemikalijami, eksplozivnimi snovmi in s plini.
a) Razložite, kako shranjujemo kemikalije.
b) Razložite, kako ravnamo z eksplozivnimi snovmi in s plini.
Razložite, kako shranjujemo kemikalije
Kemikalije shranjujemo jih v zračnem in hladnem prostoru. Biti morajo nepropustno zaprte.
Vse kemikalije morajo biti razločno in obstojno označene. Vse strupene snovi morajo biti zaklenjene.
V neposredni bližini ne shranjujemo lahko vnetljivih materialov (na primer papir), prepovedano je kajenje.
V prostorih, kjer shranjujemo kemikalije in razkužila, ne smemo shranjevati jedi ter pijač.
Pri uporabi upoštevamo navodila in opozorila proizvajalca.
Razložite, kako ravnamo z eksplozivnimi snovmi in s plini
Eksplozivne snovi in plini so lahko vnetljive tekočine, kot so eter, bencin, alkohol in druge. Lahko vnetljive snovi so označene z znakom, ki prikazuje plamen. Kisik, bencin in eter so nevarni predvsem v določenih pogojih, kot sta prevelik pritisk ali visoka temperatura, ker lahko povzročijo eksplozijo.
Eksplozivne snovi, hlapljive tekočine in pline shranjujemo ločeno od toplotnih grelnih teles in direktne sončne svetlobe.
Prostor, kjer jih shranjujemo, naj bo hladen in zračen, steklenice morajo biti dobro zaprte. V njihovi bližini je prepovedano delati z odprtim plamenom in kaditi.
Gorečega etra, bencina, terpentina ipd. ne smemo nikoli gasiti z vodo, temveč z gasilnim prahom ali pa uporabimo mokro krpo.
- 6. Razložite, kako pravilno ravnamo z odpadki z ostrimi robovi.
Postopek odstranjevanja odpadkov z ostrimi robovi
- Odpadke z ostrimi robovi takoj po uporabi odvržemo v poseben zbiralnik za ostre predmete.
- Pri asistiranju jih ne podajamo neposredno v roke izvajalcu, temveč jih odlagamo na nevtralno področje delovne površine.
- Z njimi rokujemo previdno.
b) Ukrepi ob incidentu (poškodbi) z odpadki z ostrimi robovi
- Na mestu poškodbe iztisnemo kri in pustimo da kri teče.
- Rano spiramo z mlačno vodo ali fiziološko raztopino
- Mesto razkužimo z alkoholnim razkužilom, ki naj učinkuje najmanj 2-3min (dokler se razkužilo ne posuši).
- Oskrbimo rano.
- Poškodovano mesto pokrijemo z vodotesnim obližem. Pri delu si nataknemo rokavice.
Prijavimo incident (obvestimo odgovorno osebo delovnega področja.
Glede na stopnjo in vrsto poškodbe se izvede imunoprofilaksa in kemoprofilaksa
- 7. Razložite ZN pacienta pri ionizirajočem sevanju.
a) Namen uporabe ionizirajočega sevanja (
Ionizirajoče sevanje se uporablja v diagnostične (ugotavljanje bolezni) in terapevtske namene (zdravljenje).
Viri ionizirajočega sevanja so rentgenski aparati in radioaktivni izotopi (nuklearna medicina).
b) Zaščitna sredstva pred ionizirajočim sevanjem so:
- Svinčeni predpasnik, svinčeni plašč
- Svinčena zaščita za ščitnico
- Svinčena zaščita za spolne organe
- Svinčene rokavice
- Očala s svinčenim steklom
c) Zaščitni ukrepi pred ionizirajočim sevanjem
- Uporaba svinčenih zaščitnih sredstev.
- Zadržujemo se čim dlje od vira sevanja.
- Izpostavljanje ionizirajočemu sevanju samo kolikor je nujno potrebno.
- V času nosečnosti in dojenja je izpostavljanje sevanju prepovedano!
- Kontrola izpostavljenosti radioaktivnim žarkom (osebni dozimeter).
- 8. Razložite uporabo UV svetlobe v zdravstvu.
Zakaj se v zdravstvu uporablja UV svetloba?
UV svetloba se uporablja za dezinfekcijo zraka, vode in trdnih površin.
Pogoj za učinkovitost je čista površina in čist prostor.
b) Kako je UV svetloba škodljiva za človeka?
UV svetloba povzroča okvare oči (roženica, mrežnica) in
spremembe na koži, ki se kažejo kot rdečina, mehurji, luščenje.
c) Kako se zaščitimo pred UV svetlobo?
a) V prostoru, kjer je prižgana ultravijolična svetilka, se nezaščiteni ne zadržujemo oz. se ne smemo zadrževati dlje časa.
b) Pred okvarami z ultravijolično svetlobo se zavarujemo z obleko (dolgi rokavi, dolge hlače).
c) Kožo zavarujemo s kremo z vsebnostjo zaščitnega filtra.
d) Oči zavarujemo z očali s stekli, ki ne prepuščajo ultravijolične svetlobe
- Razložite kako ukrepamo v primeru požara.
a) Nevarnosti požarov so: (
Nevarnosti požarov so dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi.
Požari povzročajo v materialno škodo, v nekaterih primerih lahko pride do eksplozije.
Požar lahko povzroči smrt in poškodbe veliko ljudi. Še posebno so nevarni požari v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi, kot so šole, hoteli, bolnišnice, domovi za ostarele, dijaški in študentski domovi, poslovne zgradbe, plesne in kino dvorane, nakupovalni centri…
b) Sredstva za gašenje požarov so:
- Voda,
- Gasilni prah, CO₂,
- Pesek, zemlja, negorljiva pokrivala.
c) Razložite, katere požare smemo in katerih ne smemo gasiti z vodo:
Z vodo gasimo: les, tekstil, slamo, papir, plastiko.
Z vodo ne gasimo: žarečih kovin (nastanejo gorljivi in eksplozivni plini),
tekočin, ki so lažje od vode, kemikalij, eksplozivnih plinov,
električnih napeljav in naprav (smrtno nevarno)!
d) Opišite ukrepe v primeru požara:
– Preprečimo paniko.
– Javimo požar (obveznost prijave na tel. 112).
– Pogasimo požar.
– Začnemo z reševanjem, evakuacijo.
– Nudimo prvo pomoč.
– Preprečimo eksplozijo: iz gorečega prostora odnesemo vnetljive snovi, jeklenke s plini, če to ni možno, jeklenke ohlajamo z mrzlo vodo. Zapremo okna, prezračevalne sisteme.
e) Razložite, kako ravnamo, če gori človek:
V primeru da začne goreti človek, mu moramo preprečiti, da bi bežal.
Ogenj zadušimo s pokrivalom (najbolje z mokro odejo, rjuho).
Če se je vnela obleka, naj se povalja po negorljivih tleh, obleke naj ne slači.
Posebej pazimo, da ogenj ne bi zajel glave in vratu.
- Pacient je slabše gibljiv, pojasnite kako ga boste peljali na preiskavo.
a) Transportna sredstva za prevoz pacienta so:
– ležeč transportni voziček,
– invalidski voziček,
– bolniška postelja in
– reševalno vozilo, helikopter.
b) Ukrepi za varnost pacienta med transportom so:
Transportno sredstvo mora delovati brezhibno. Invalidski voziček mora biti čist, imeti mora potrebne pritikline, delujoče zavore in napolnjene zračnice.
Pri vožnji s transportnim vozičkom poskrbimo za varnost pacienta tako, da dvignemo zaščitno ograjico (na transportnem vozičku) in pacienta pripnemo z varnostnimi pasovi.
Pri prevozu se izogibamo nepotrebnim tresljajem, sunkovitim gibom in ostrim ovinkom. Peljemo zmerno in ne prehitro.
Pacientu pojasnimo, kam ga bomo premeščali, zakaj in kako.
Pacienta oblečemo glede na vremenske razmere. Pokrijemo ga z odejo.
Med prevozom ga opazujemo in preverjamo njegovo počutje.
8. ZN PRI ŽIVLJENJSKI AKTIVNOSTIH ODNOSI Z LJUDMI, IZRAŽANJE ČUSTEV IN OBČUTKOV TER KORISTNO DELO, RAZVEDRILO IN REKREACIJA
- Opiši ZN pacienta, ki je gluh ali naglušnost, slep ali slaboviden
a) b) Razložite, kako komuniciramo s pacientom, ki je gluh ali naglušen
b) Razložite, kako komuniciramo s pacientom, ki je slep ali slaboviden
To imate super razloženo v učbeniku ZN2!!!! ZN STAROSTNIKA
- Razložite ZN pacienta pri življenjskih aktivnosti komunikacija in izražanje čustev.
a) Razložite, kako zdravstveni delavec pravilno komunicira s pacientom
b) Ocenimo stopnjo samooskrbe in morebitne motnje v komunikaciji: gluhota, slepota, nepoznavanje jezika…
c) Pacienta nazivamo spoštljivo, z imenom in priimkom ter se mu predstavimo.
d) S pacientom govorimo jasno, razločno, uporabljajmo enostavne besede in stavke, izogibamo se strokovnim izrazom, verbalna in neverbalna komunikacija morata biti usklajeni;
e) preverimo, ali je pacient razumel dano informacijo (naj ponovi);
f) do pacienta smo prijazni, potrpežljivi, poskrbimo za njegovo dostojanstvo, spoštujemo njegovo avtonomijo, delujemo pomirjujoče, pridobimo si njegovo zaupanje;
g) pacienta poslušamo in ga spodbujamo k izražanju čustev;
h) pacienta seznanimo z izvajanjem postopkov zdravstvene nege in mu jih opišemo;
i) v primeru nerazumevanja jezika, gluhosti poskrbimo za tolmača.
Predstavite Kodeks etike MS in ZT Slovenije.
a) Kaj določa Kodeks etike MS in ZT Slovenije?
b) Razložite načelo poklicne skrivnosti, ki ga določa Kodeks etike MS in ZT Slovenije.
Standardi:
-za poklicno skrivnost se šteje vse, kar MS pri opravljanju svojega poklica izve o pacientu ter njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah, pa tudi vse informacije v zvezi z ZN, ugotavljanjem bolezni, zdravljenjem, spremljanjem zdravstvenega stanja in rehabilitacijo.
-MS je dolžna varovati poklicno skrivnost pred družinskimi člani pacienta ali zanj pomembnimi drugimi, če se je pacient tako odločil. Enako velja tudi po njegovi smrti.
-dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko MS razreši pacient sam ali sodišče, za mladoletne osebe pod skrbništvom pa starši oz. skrbniki.
-MS je pristojna dajati podatke o zdravstvenemu stanju in počutju pacienta z vidika ZN in oskrbe.
-dolžnost zdravstvenega zavoda je, da vzpostavi tak način vodenja dokumentacije in informacijskega sistema, ki zagotavljata zaupnost pacientovih podatkov.
Omejitve:
-MS se moralno ni dolžna držati poklicne molčečnosti, če bi bila zaradi pomanjkanja informacij ogrožena varnost pacienta, družine ali skupnosti. Če se MS sooča z nujnostjo razkriti podatke, naj bodo informirani le tisti, ki bodo po njeni presoji preprečili škodljive posledice neinformiranja.
- 3. Predstavite Kodeks etike MS in ZT Slovenije.
c) Kaj določa Kodeks etike MS in ZT Slovenije?
Kodeks etike je zapis etičnih pravil in načel o pravilnem in odgovornem ravnanju medicinske sestre. Za vodilo človekovih dejanj postavlja vest. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije ima devet načel in so razdeljena na štiri področja
d) Razložite načelo ugovora vesti, ki ga določa Kodeks etike MS in ZT Slovenije.
Na področju zdravstvene nege se ugovor vesti razume kot zavrnitev nečesa, kar ni v skladu s posameznikovo vestjo, moralnimi ali etičnimi načeli.
Ugovor vesti je pravica zdravstvenega osebja, da ne sodeluje oziroma zavrne izvršitev pri določenem posegu (npr. splav, oploditev z biomedicinsko pomočjo…), ker ni v skladu z njihovo vestjo ali mednarodnimi pravili medicinske etike.
Medicinska sestra ne sme odkloniti prve pomoči in nujne medicinske pomoči.
- 4. Predstavite Kodeks etike MS in ZT Slovenije.
e) Kaj določa Kodeks etike MS in ZT Slovenije?
f) Razložite načelo spoštovanja dostojanstva in zasebnosti pacienta v vseh stanjih zdravja ter ob bolezni in umiranju, ki ga določa Kodeks etike MS in ZT Slovenije.
Standardi:
-MS mora izvajati svojo dejavnost na način, ki vključuje pacienta kot enkratno, neponovljivo osebnost z vsemi njegovimi posebnostmi.
-MS upošteva ter spoštuje pravico pacienta do zasebnosti, še posebej, kadar gre za njegovo intimnost, upanje, strah, trpljenje ter bolečino.
-MS umirajočemu pacientu omogoča kakovostno ZN in oskrbo, razumevajoč odnos, lajšanje trpljenja, upanje, izpoved verskega prepričanja, občutek varnosti ter mirno in dostojanstveno smrt.
-MS posveča posebno pozornost in pomoč svojcem umirajočega ali umrlega in zanj pomembnim drugim.