1. Pojasnite pripravo pacienta na operacijo!
a) Katere vrste priprave pacienta na operacijo poznate?
a) Odvisnost posameznih priprav:
• Osnovna priprava je odvisna od načina in vrste operacije ter od posameznega bolnika.
• Specialna priprava je odvisna stanja bolnika in zahteva daljšo pripravo: preiskave vitalnih organov, uvajanje potrebnega zdravljenja npr. krepitev srca…
• Nujna priprava, ko opravimo le najnujnejše preiskave in to v najkrajšem možnem času
Razložite, od česa je odvisna posamezna priprava!
Prilagodimo jo načinu ali vrsti operacije in posameznemu bolniku.
Odvisna je od bolnikovega stanja in običajno zahteva daljšo pripravo (preiskave vitalnih organov, uvajanje potrebnega zdravljenja, npr. jačanje srca).
Opravimo najnujnejše preiskave in bolnika pripravimo v najkrajšem možnem času.
2. Razložite pripravo operativnega polja!
a) Kaj obsega čiščenje in dezinfekcija kože dan pred operacijo?
Največkrat zadostuje običajna osebna higiena (prhanje oziroma posteljna kopel, če se bolnik ni sposoben sam umiti). Pri posegih na trebuhu smo pozorni na čistočo popka (čistimo ga z vatirano palčko, namočeno v (vodikov preoksid), nato z drugo, namočeno v vodo, nazadnje ga s suho obrišemo). Dodatna priprava kože – dezinfekcijo (povidon jodid) in zavijanje v sterilno kompreso izvajamo le po posebnem naročilu (travmatološki, ortopedski oddelek).
b) Pojasnite, kdaj in na kakšne načine lahko poteka predoperativno britje!
Idealen čas za britje je dve uri pred operacijo. Prezgodnje britje (prejšnji večer) poveča riziko infekcije, prepozno britje (tik pred operacijo) pa poveča stresno situacijo ali obremenjuje delo v operacijski sobi.
Načini predoperativnega britja:
Depilacija: dlake lahko odstranimo že več ur pred operacijo, ker pri tem načinu ne poškodujemo kože, bolnik jo lahko opravi sam, kar je še posebno ugodno za bolnike, ki jih čaka operacija na področju spolovila
odstranitev dlak z brivnikom za enkratno uporabo
odstranitev dlak z depilacijsko kremo
3. Pojasnite pooperativni nadzor v prebujevalnici!
a) Kdo preda pacienta iz operacijskih prostorov in kaj zajema predaja?
Anesteziolog in sestra spremljata bolnika iz operacijske sobe v prebujevalnico in poročata o morebitnih posebnostih, o poteku narkoze in o nadaljnih postopkih, ki so potrebni. Ustno in pisno predata poročilo:
infuzijski tekočini (katero mora dobiti, koliko, kako hitro).
sredstvih, ki naj jih bolnik dobi v primeru bolečin, bruhanja, itd.
tem, kdaj je bila izvedena kontrola hemoglobina, elektrolitov, hematokrita in kdaj jo je treba ponoviti.
b) Razložite pomen kontrole dihanja neposredno po operaciji!
Iz operacijske sobe prepeljemo večino bolnikov brez tubusa in samostojno dihajo. Kontrola je nujna zaradi globokega spanja, v katerega bolnik zapade po operaciji, dihanje pa je lahko insuficientno (nezadostno). Čeljust je delno omrtvičena, zato lahko jezik zdrsne nazaj v žrelo, kar preprečimo z vstavitvijo tubusa in nadzorom bolnika. Bolnika s slabim spontanim dihanjem pustimo intubiranega, dokler se dihanje ne stabilizira. Na dihanje vpliva bolečina, še posebej pri posegih na prsnem košu in v trebušni votlini. Slabše dihanje pa lahko povzročijo tudi analgetiki, zato je pomembna izbira in doza analgetika.
c) Pojasnite možne zaplete dihanja!
Insuficienca dihanja zaradi učinka narkoze (mišice so sproščene – relaksirane)
Zastoj dihanja – za takšno stanje moramo imeti na razpolago komplet tubusov, respirator AMBU in ostale pripomočke za intubacijo
Druge pljučne komplikacije so: depresija ali prenehanje dihanja, pljučni edem zaradi odpovedi levega srca, pomanjkanje kisika. Pri teh motnjah namestimo bolnika v intenzivno terapijo.
4. Razložite naloge srednje medicinske sestre (SMS) pri pripravi pacienta na operacijo!
a) Kako sodeluje SMS pri psihični pripravi pacienta na operacijo?
V prvi vrsti je potreben predoperativni pogovor, ki ni naravnan le na medicinsko področje. Odgovarjamo na vprašanja, ki se nanašajo na čas po operaciji. To bolnikom pomaga, da obvladujejo stresno situacijo in se boljše pripravijo na dogajanje v operacijski sobi.
b) Kako poteka fizična priprava pacienta na dan operacije?
Fizična priprava bolnika na dan operacije:
a. ostati mora tešč, opustiti kajenje,
b. mirno in temeljito mora opraviti jutranjo toaleto,
c. pri nemočnem, bolniku opravimo jutranjo toaleto
d. odstraniti mora ličila, lak na nohtih, ker preprečuje dobro opazovanje med operacijo,
e. odstraniti mora nakit, protezo (zobno, kontaktne leče, očala, umetne ude…),
f. obleče naj svežo srajco ali pižamo,
g. shraniti mora vrednostne predmete in denar (blagajna),
h. izprazniti mora mehur in črevo,
i. izvede se fizična priprava operativnega predela (čiščenja, dezinfekcija in po potrebi depilacija).
c) Kako izvede SMS neposredno pripravo pacienta na operacijo in kaj priprava obsega?
SMS neposredno pred operacijo izvede:
• Individualni pristop k bolniku – pomembna spodbuda, stisk roke, dobronamerne besede…
• kontrolo krvnega tlaka, pulza, temperature in počutja in o vseh podrobnostih obvesti zdravnika,
• pripravi celotno dokumentacijo (temperaturni list, anestezijski list, izvidi…),
• aplikacijo premedikacije – nadzor,
• transport bolnika v operacijsko sobo (če je mogoče, naj spremlja bolnika oseba, ki ga je negovala),
• predajo bolnika anestezijski sestri (predaja naj bo takšna, da bo bolnik čutil, da je pričakovan),
• priprava postelje za operiranega bolnika,
• ležišče je ravno, brez blazine (posteljo sveže preobleče in jo zaščiti),
• pripravimo stojalo za infuzijo, držalo za urinsko vrečko, drenažno stekleničko…); ves potreben material za nemoteno izvajanje ZN glede na potrebe operacije.
5. Razložite, kaj obsega opazovanje pacienta neposredno po operaciji.
a) Kaj obsega nadzor pacienta v prebujevalnici?
Po operaciji bolnika praviloma najprej namestimo v prebujevalnico, ki je običajno povezana z operacijskim prostorom in je specialno opremljena z aparati za nadzor vitalnih funkcij (monitorji, kisikove naprave). Kontroliramo: RR, pulz, dihanje in zavest, oziroma ga premestimo v polintenzivno nego na oddelku takoj po operaciji.
b) Pojasnite, v katerih primerih obvestimo zdravnika o stanju operiranca?
Ob nenadni spremembi vrednosti vitalnih funkcij (pulza, krvnega tlaka, itd.), insuficienci dihanja, nemiru, potenju, zamegljeni zavesti, močnih bolečinah, krvavitvah iz rane ali drenaže, zmanjšanem izločanju urina.
6. Pojasnite, kako je srednja medicinska sestra (SMS) vključena v preprečevanje zapletov pri pacientu po operaciji!
a) Kako bi preprečevali motnje v delovanju pljuč?
Pljučnico preprečujemo z dihalnimi vajami, ciljanim izkašljevanjem, inhalacijami, toaleto traheje, z lajšanjem bolečin, z obračanjem bolnika, primerno mikroklimo in optimalno hidracijo bolnika.
b) Kako preprečujemo zaplete s prebavili in sečili?
S preventivo: antiemetiki, želodčna sukcija, čimbolj sčiščeno črevo pred operacijo, zgodnje vstajanje in telovadba za črevesje (obračanje na levi, desni bok), vzpodbuda odvajanja (klizma, svečka, črevesna sonda, ki jo po zdr. Naročilu lahko vlagamo večkrat dnevno za krajši čas, aplikacija stimulansov i.m.), karenca, dokler se ne pojavi peristaltika. Ob dalj časa trajajočem kolcanju obvestimo zdravnika, pri diareji ali obstipaciji je potrebno vzpostaviti normalno odvajanje.
Retencija je zastoj urina. Pri psihični zavori najprej poskusimo vzbuditi refleks praznenja mehurja (topla voda, vodovodna pipa,…). V skrajnem primeru zdravnik naroči kateterizacijo.
c) Kako preprečujemo zaplete pri celjenju ran?
1. Čiste in suhe rane ne prevezujemo! Če jo zdravnik med vizito odkrije, jo nato suho in sterilno pokrijemo (brez čiščenja).
2. Aseptične (čiste) rane čistimo ostankov krvi, in sicer tako, da dobro namočen tampon uporabimo le za en potegljaj, za čiščenje pa potrebujemo najmanj 3 tampone. Čistimo od znotraj navzven.
3. Secernirajoče rane (septične – nečiste, izcedki) čistimo po določenem postopku.
Z dobro navlaženim tamponom brišemo z enim potegljajem isto mesto tako dolgo, dokler ni rana čista (št. tamponov ni vnaprej znano).
Čistimo in razkužujemo od zunaj navznoter.
Pri delu vedno uporabljamo rokavice, menjamo jih po potrebi.
4. Upoštevamo zaporedje prevezovanja na oddelku
Najprej prevežemo aseptične rane.
Nato prevežemo še septične rane.
5. Rano okuženo s pseudomonasom, prevežemo šele, ko smo opravili vse ostale preveze, uporabljene predmete pa razkužimo posebej (razkužilo menjamo 2x).
7. Razložite kako srednja medicinska sestra (SMS) pomaga pacientu pri posameznih aktivnostih po operaciji!
a) Kako zagotavljamo spanje, počitek, gibanje in osebno higieno pacientu po operaciji?
Za spanje dobi bolnik pomirjevala, sredstva proti bolečinam, v sobi mu omogočimo mir, da si fizično in psihično opomore. V večposteljni sobi delamo potiho, po nepotrebnem ne prižigamo luči.
Položaj v postelji redno spreminjamo. Izjeme so pri operacjah toraksa (polsedeči položaj), glave in hrbtenice, ki zahtevata le vodoravni položaj. Fizioterapija je pomemben del mobilizacije ter zaščite bolnika. Prvo vstajanje sledi hitro, takoj ko je mogoče, pogosto že popoldne na dan operacije. Bolnik se usede na rob postelje s povitimi nogami navzdol, vstane z našo pomočjo, nekaj trenutkov stoji ob robu postelje, nato hodi. Pred vstajanjem ga obujemo in oblečemo, po potrebi oblečemo elastične nogavice ali mu noge povijemo z elastičnim povojem.
Osebna higiena omogoča dobro počutje in je podpora zdravljenju. Stopnja samooskrbe je odvisna od bolnikovega stanja in drugih pogojev (dreni, kateter, sonda).
b) Kaj mora vedeti SMS o opazovanju pacientovih izločkov po operaciji?
Funkcija sečnega mehurja
Kadar kateter ni vstavljen, so težave z izločanjem urina pogoste ne glede na vrsto narkoze. Razlogi za to so: v začetku manjše nastajanje urina, težave v prilagajanju, ki so psihične in fizične narave. Refleks izpraznjevanja pogosto lahko izzovemo s preprostimi pripomočki: v posteljno posodo nalijemo malo tople vode, odpremo vodovodno pipo, omogočimo sproščeno vzdušje brez bolečin in strahu. Če vse to ne pomaga, obvestimo zdravnika. Bolnik mora urinirati najmanj 8 ur po operaciji. Kontrola diureze: po nekaterih operacijah na začetku merimo urno diurezo, kasneje 24 – urno. Urin je pomemben del bilance tekočin. Pri zmanjšani diurezi je potrebno pomisliti na motnje krvnega obtoka in na motnje delovanja ledvic.
Funcija črevesa
Po vsaki abdominalni operaciji je potrebno računati s prehodno atonijo črevesja. Za vzpodbujanje delovanja črevesja lahko uporabimo črevesno cevko. Odvajala ali klistir odredi zdravnik tretji do četrti dan po operaciji.
Sekreti, izločki
Količino izločenih sekretov iz drenaž prištejemo k izločenim tekočinam (vsakih 24 ur seštejemo izločen urin ter sekret iz sonde in drenov). Hkrati kontroliramo področje rane. Vse izločke vpisujemo – bilanca tekočin.
c) Kako poskrbimo za pravilno prehranjevanje po operaciji?
– Po operaciji (razen po operaciji abdomna) lahko bolnik pije, kolikor želi, če je buden in ga ne draži na bruhanje. To je običajno štiri ure po posegu. Začnemo z majnhimi količinami čaja, količino nato stopnjujemo, preidemo na juhe, kreme in lahko prebavljivo hrano, če je funkcija črevesa normalna.
– Po operaciji želodca in črevesa je potrebna daljša karenca, dokler ne začne delovati peristaltika. Trajanje karence določi zdravnik.
– Nadomeščanje tekočine v obliki infuzije je pri manjših posegih običajno potrebno prvi dan, pri večjih posegih pa je potrebno nadomeščati volumen, elektrolite, krvne derivate in vitamine, glede na zdravnikovo odločitev.
8. Razložite zdravstveno nego (ZN) pacienta s transfuzijo!
a) Navedite vrste transfuzij in pojasnite, kdo je lahko krvodajalec!
Poznamo naslednje vrste transfuzij:
• Avtologna transfuzija (avtotransfuzija, avtogena transfuzija). Pri načrtovani operaciji odvzamemo sicer zdravemu bolniku kri 21 – 30 dni pred načrtovanim posegom in jo pripravimo kot krvne konzerve. Po vsakem odvzemu nadomeščamo železo. Avtotransfuzijo se danes uporablja iz naslednjih razlogov: pomanjkanja krvi drugih dajalcev, strahu pred krvno prenosljivimi boleznimi, senzibilizacije in verskih razlogov.
• Homologna transfuzija; kri, ki jo dobimo s prostovoljnimi, neplačanimi krvodajalskimi akcijami. Ločimo celične preparate (eritrocite, levkocite, trombocite) in plazmske frakcije. Komponente krvi so:
– Sveža polna kri se uporablja le za izmenjalno transfuzijo in pri zdravljenju obilne krvavitve.
– Koncentrirani eritrociti so najpogostejši pripravek pri zdravljenju anemij in krvavitev.
– Koncentrirani eritrociti z odstranjenimi levkociti
– Koncentrirani trombociti
– Koncentrirani levkociti
– Plazma (najpomembnejši derivati plazme so raztopine albuminov, koncentrati faktorjev za strjevanje krvi, koncentrati globulinov za strjevanje krvi).
Krvodajalec je prostovoljec, ki za oddano kri ne prejme plačila. Starost krvodajalcev je od 18 – 65 let, težak nad 50kg, v splošnem dobrem zdravstvenem stanju z zdravim načinom življenja. Ljudje po prebolelih hepatitisih in ljudje iz rizičnih skupin ne morejo biti krvodajalc
b) Kaj zajema ZN pacienta s transfuzijo?
ZN pacienta s transfuzijo zajema:
• Kri prenašamo na nosilnem pladnju ali v hladilni torbi. Krvi ne smemo tresti, ker lahko poškodujemo krvne celice.
• Pred uporabo kri segrejemo na 37C.
• Identifikacijo prejemnika krvi in vseh dokumentov v zvezi s transfuzijo krvi opravi, potrdi in dokumentira zdravnik ali medicinska sestra z opravljeno licenco.
• Pred nastavitvijo transfuzije opravi diplomirana medicinska sestra še »bed-seid« test (na tovarniško pripravljeno testno polo kane kapljico krvi iz vrečke in kapljico pacientove krvi; rezultat ovrednoti zdravnik)
• Med transfuzijo je potrebno stalno nadzorovati vitalne funkcije, opazovati bolnika (bolnikovo počutje, stanje kože…),
• opazovati vbodno mesto, kontrolirati potek transfuzije (čas, količina).
• Ob pojavu kakršnega koli zapleta zapremo dovod krvi v žilo in takoj pokličemo zdravnika.
• Preden pacient prejme transfuzijo načrtovano (npr. zdravljenje anemije) naj prej odide na stranišče, zagotovimo mu udoben položaj
c) Navedite možne zaplete pri pacientu s transfuzijo!
Hemolitična reakcija
Alergija
Anafilaktični šok
Pirogena reakcija
Obremenitev krvnega obtoka
Infekcija
9. Opišite možne načine anestezije!
a) Navedite možne načine anestezije!
Anesteziolog se za vrsto anestezije odloči glede na vrsto operacije in zdravstveno stanje pacienta.
Anestezijo delimo na:
– splošno in
– lokalno ali
– področno.
Splošna anestezija je oblika začasne nezavesti, ki jo neprekinjeno in natančno nadzoruje anestezist. Med lokalno anestezijo je omrtvičen le del telesa, tako da med operacijo pacient na tem delu ne čuti bolečine. Lokalni anestetik lahko dajo v operativno področje (lokalna anestezija) ali pa ga vbrizgajo v bližino velikih živcev ali živčnih pletežev, ki oživčujejo operativno polje. Anestetik in mešanico drugih učinkovin pa lahko vbrizgajo tudi v hrbtenični kanal, kjer anestetik oblije živce, ki izhajajo iz hrbtenjače in oživčujejo operativno polje – spinalna anestezija. Pri nekaterih operacijah se uporablja kombinacija splošne in lokalne anestezije.
Po operaciji v splošni anesteziji nadzorujemo:
• opazujemo in merimo krvni tlak, pulz, dihanje, telesno temperaturo
• prisotnosi zavesti (ali je buden).
• Opazujemo vstavljene sisteme (pretok infuzije, drenažni sistem, urinski kateter…).
• Prisotnost bolečine (sredstva proti bolečini).
• Prisotnost krvavitve (opazovanje predela rane, motnje VF).
• Prisotnost bruhanja (nevarnost zadušitve).
• Nadzor nad izločeno količino tekočine.
13. ZN pacienta za malignimi obolenji
1. Razložite sumljive znake za nastanek raka!
Sumljivi znaki za nastanek raka so:
• neboleča bula ali zatrdlina kjerkoli na telesu,
• rane, ki se ne zacelijo v enem mesecu,
• sprememba barve, oblike, velikosti materinega znamenja ali bradavice na koži,
• dolgotrajen kašelj, hripavost,
• trdovratne težave z želodcem (občutek teže v želodcu, pomanjkanje apetita, bruhanje),
• sprememba ali nerednost v odvajanju, za katero ne vemo pojasnila (driske; izmenjujoče driske z zaprtjem),
• nenadno hujšanje brez vzroka,
• oteženo, boleče požiranje, občutek zastajanja hrane v požiralniku
• spremembe pri uriniranju, krvav urin,
• kakršnakoli krvavitev ali izcedek iz nožnice izven menstrualnega ciklusa, bolečine med spolnim odnosom,
• krvavitev iz prebavil:
o zgornji del prebavil – blato temno, črno, mazavo, katranasto;
o spodnji del prebavil – sveža, svetlo rdeča kri na blatu,
• krvavitev iz želodca: rdečkasto-rjava kri, podobna kavni usedlini,
• krvavitev iz pljuč: svetlo-rdeča penasta kri.
• hudi dolgotrajni glavoboli z motnjami vida in/ali ravnotežja
• patološke frakture kosti
• izcedek iz prsnih bradavic, pomarančasta koža na predelu dojk, nenadna ugreznitev prsnih bradavic, nenadno luščenje kože okoli prsnih bradavic
2. Opredelite sistemsko zdravljenje raka in naštejte možne stranske učinke pri prejemanju citostatske terapije!
a) Opredelite sistemsko zdravljenje raka in naštejte različne vrste sistemskega zdravljenja raka!
Večkrat so uvedene različne vrste zdravljenja hkrati (obsevanje, operacija, citostatska terpija,…). O izbiri zdravljenja odloči zdravniški konzilij. Načini zdravljenja so:
– Kirurško zdravljenje
– Obsevanje
– Kemoterapija
– Zdravljenje s hormoni
– Imunološko zdravljenje
b) Naštejte možne stranske učinke pri prejemanju citostatske terapije!
– Okvare sluznic (stomatitis, ezophagitis, gastroenterokolitis)
– Slabost
– Siljenje na bruhanje ali nausea
– Bruhanje (emesis)
– Neješčnost ali anoreksija
– Motnje v okušanju
– Driska ali zaprtje
– Zavora v delovanju kostnega mozga (levkopenija, trombocitopenija, anemija)
– Izpadanje las, dlak (alopecija)
– Spremembe na koži (srbenje, naval vročine, izpuščaji, rdečina, zadebelitev kože, luščenje); pri obsevanju kože pa lahko pride do še dodatnih kroničnih reakcij kože (fibroza, atrofija, hiperpigmentacija obsevanega predela)
– Nevropatije (odrevenelost, mravljinčenje v okončinah, neusklajenost gibov, mišična oslabelost, utrujenost, bolečine)
– Povišana telesna temperatura
– Učinek na organe (okvara ledvic, srca, jeter)
– Učinek na spolne žleze
– Alergične reakcije
[wp_ad_camp_1]
3. Razložite zdravstveno nego onkološkega pacienta ob pojavu okvare ustne sluznice!
a) Razložite kako preprečimo nastanek stomatitisa!
Da preprečimo nastanek stomatitisa, svetujemo bolniku naj :
• si skrtači ustno votlino po vsakem obroku hrane z mehko zobno ščetko in otroško zobno pasto;
• večkrat dnevno izpira ustno votlino z žajbljevim ali kamiličnim čajem (delujeta protivnetno, vlažita in odstranjujeta manjše obloge), s fiziološko raztopino ter antiseptičnimi pripravki;
• uporablja antiseptične pastile za usta in žrelo;
• uporablja zaščitno kremo za ustnice;
• uživa mehko, manj začinjeno hrano sobne temperature, da ne draži ustne sluznice;
• naj strokovni delavec (medicinska sestra) enkrat dnevno oceni stanje ustne votline
b) Razlikujte stopnje stomatitisa!
Stadij 1:
Rahla rdečina in oteklina ustne sluznice. Bolnik čuti rahlo pekočo bolečino, ima občutek neugodja.
Stadij 2:
Rdečina in oteklina s posameznimi razjedami v sluznici. Bolnik čuti pekočo bolečino in že ima težave pri žvečenju in požiranju hrane.
Stadij 3:
Huda rdečina in oteklina z obsežnimi razjedami, ki zajemajo do 50% sluznice. Bolnik ima hude bolečine, ne more žvečiti, požiranje je močno oteženo in s težavo govori.
Stadij 4:
Huda rdečina in oteklina z obsežnimi in krvavečimi razjedami, ki zajemajo več kot 50% ustne sluznice. Bolnik ima zelo hude bolečine, ne more se hraniti skozi usta, ne more govoriti.
c) Opišite zdravstveno nego bolne ustne votline glede na stopnjo stomatitisa!
– Bolnik naj si intenzivno neguje ustno votlino po vsakem obroku hrane.
– Uporablja naj mehko zobno krtačko in otroško zobno pasto
– V stadiju 3. In 4. Naj ne uporablja več zobne ščetke, ker bi lahko prišlo do krvavitev iz poškodovane ustne sluznice in do bolečin. Uporablja naj vatirane palčke in žajbljev čaj
– Stalno naj si spira ustno votlino z žajbljevim in kamiličnim čajem (delujeta protivnetno, blažita bolečino in odstranjujeta manjše obloge)
– Uporablja naj antiseptične tablete za usta in žrelo
– Uporablja naj zaščitno kremo za ustnice
– Uživa naj lahko, mehko hrano, ki ne draži ustne sluznice
– Ob pojavu stomatitisa naj bo naročilu zdravnika izpira in neguje ustno votlino z antimikotiki, antibiotiki in analgetiki
– Nitkanje in prhanje zob lahko bolnik izvaja samo ob normalni vrednosti trombocitov
– in prhanje zob lahko bolnik izvaja samo ob normalni vrednosti trombocitov
d) Naštejte druge negovalne intervencije, ki jih izvajamo pri posamezni stopnji stomatitisa!
Druge intervencije zdravstvene nege, ki jih izvajamo ob pojavu stomatitisa so: povečan vnos tekočine (vsaj 2 l dnevno), prilagoditev hranjenja glede na prisotne težave (mehka konsistenca, telesna temperatura hrane, v četrtem stadiju stomatitisa paranteralno hranjenje), zagotavljanje alternativnih načinov komuniciranja pri motnjah govora, spremljanje telesne teže in vnosa tekočine in hrane, spremljanje bolečine.
13. Ugotovite zdravstveno – negovalne probleme pri pacientu, ki prejema citostatsko terapijo, in načrtujte intervencije zdravstvene nege pri tem pacientu!
a) Opišite pripravo pacienta na citostatsko zdravljenje!
pacienta poučimo o obsevanju
razložimo mu postopek ki ga bomo izvajali kot srednja medicinska sestra
a fizično in psihično pripravimo
b) Opišite zdravstveno nego pacienta, ki prejema citostatsko terapijo!
pacienta prhamo in ne kopamo
ne uporabljamo mila
ne dajemo obkladke na obsevana mesta
ne uporabljamo sprejev in losjonov za telo
namestimo zloženčke ki popivnjejo vlago
opazujemo spremembo na koži
pazimo da obsevano mesto ne izpostavljamo soncu
pacient mora nositi lahka oblačila in ne oprijeta
14. Razlikujte spremembe na koži zaradi obsevanja in opišite zdravstveno nego obsevane kože!
a) Razlikujte zgodnje in pozne spremembe na koži zaradi obsevanja!
Zgodnje:
Eritem (rdečina kože), pekoča bolečina, suho luščenje kože, mokro luščenje kože, nekrotični ulcus.
Pozne:
Fibroza (kožne celice nadomesti vezivno tkivo), atrofija – radiolezija (razjeda ki se ne zaceli) in hiperpigmentacija obsevanega polja (v predelu obsevanega polja koža potemni)
b) Opišite zdravstveno nego obsevane kože!
Obsevani predel umivamo samo z mlačno vodo, mila ne uporabljamo
Bolnika lahko prhamo, ga pa ne namakamo v vodi
Po prhanju se obsevano mesto samo nežno popivna (ne sme se ga grobo brisati)
Barvila s katerim je označeno obsevano polje se ne sme odstranjevati
Na obsevani predel ne dajemo obkladkov
V času zdravljenja je prepovedana uporaba sredstev ki še dodatno dražijo kožo: spreji, losjoni, odišavljeni pudri, razne kreme in mazila
Bolnik naj se brije z električnim brivnikom, naj ne uporablja britvic, pene za britje, kolonjske vode in dišav po britju
Koža pod pazduhami, dojkami, v dimljah in med gluteusi je zaradi večje vlage in toplote še posebej podvržena neželenim reakcijam. Če so te gube v obsevalnem polju, podložimo vanje zloženec, da sproti vpija nastalo vlago.
Obsevani predel naj bolnik ne sonči in ne ogreva
Izogiba naj se vetra in varuje pred poškodbami
Bolnik naj ne nosi ničesar, kar bi drgnilo občutljivo kožo (pretesni ovratniki, ogrlice)
Osebno perilo in oblačila naj bodo iz naravnih materialov (bombaž)
15. Opredelite pojem bolečina ter opišite načine merjenja bolečine!
a) Opredelite pojem bolečina in opredelite razdelitev bolečine po Mednarodnem združenju za proučevanju bolečine (IASP)!
Definicija bolečine po IASP (Mednarodno združenje za proučevanje bolečine): Bolečina je neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva ali pa je opisana z izrazi take okvare. Bolečina je povezana tudi s preteklimi izkušnjami.
Bolečino po jakosti razdelimo v tri skupine:
1-3 zmerna bolečina, 4-6 huda bolečina, 7-10 neznosna bolečina
Je simtom ali subjektivni znak, ki je prisoten takrat ko pacient reče da je prisotna in je tako močna, kot jo pacient sam oceni
b) Opišite merilne lestvice za merjenje bolečine in naštejte druge znake, ki kažejo na prisotnost bolečine!
a) Merilne lestvice za merjenje bolečine so:
– besedne (npr. ne boli, zmerno boli, hudo boli, nevzdržno boli) ,
– številčne (0 ne boli, 3-4 boli, 5-6 hudo boli, 7-10 neznosno boli)
– vizualno analogna skala (VAS) . (pacient označi vizualno označbo, ki po njegovem najbolj ustreza njegovi bolečini; zdravstveni delavec odčita vrednost z numeričnim prikazom, ki je na ločeni skali od tiste, ki jo vidi pacient)
– fiziološki znaki akutne bolečine (hipertenzija tahikardija, razširjene zenice, potenje, nespečnost, neješčnost ); fiziološki znaki kronične bolečine (bledica, mišična napetost, hipotenzija, bradikardija, pospešeno dihanje, slabost, bruhanje, utrujenost, nemoč)
– psihološki (jok, stokanje, kričanje, umikanje, nemir, strah v primeru pričakovane bolečine, apatija v primeru podaljšane hude bolečine)
–
16. Ugotovite zdravstveno-negovalne probleme pri pacientu, ki ima bolečino, in načrtujte intervencije zdravstvene nege pri tem pacientu!
a) Zdravstveno negovalni problemi, pri pacientu, ki ima bolečino so: oteženo gibanje, težave pri prehranjevanju in pitju, izločanju in odvajanju, motnje v komunikaciji in čustvovanju, pri hudi bolečini lahko pride do spremembe vitalnih znakov in do razvoja šoka.
b) Intervencije zdravstvene nege pri pacientu, ki ima bolečino so: merjenje in beleženje bolečine, aplikacija zdravil po naročilu zdravnika, spremljanje učinkov in neželenih učinkov protibolečinske terapije, nadzor in pomoč pri vseh življenjskih potrebah, ki so prizadete zaradi pojava bolečine
c) Pri dokumentiranju bolečine je pomembna jakost, lokalizacija in vrsta bolečine ter pacientov odgovor na bolečino in obveščenost zdravnika
d) Intervencije ZN po aplikaciji protibolečinske terapije so: spremljanje glavnega učinka zdravila- merjenje bolečine, spremljanje neželenih učinkov zdravila: nadzor nad vitalnimi funkcijami, nadzor nad odvajanjem zaradi možnosti obstipacije, nadzor nad pojavom alergičnih reakcij (driska, srbenje kože ipd.) (1 T za navedbo pojma, 1T za razlago pojma, največ 6T)
17. Opredelite dejavnike tveganja za nastanek raka ter opišite zdrav način življenja!
a) Najbolj znani fizikalni kancerogeni dejavniki so UV svetloba, rentgenski žarki, gama žarki in ionizirajoče sevanje.
Ne zadržujemo se v bližini teh virovKorist pri izpostavljenosti sevanju v medicini mora biti večja od tveganja. V kolikor moramo biti v bližini vira sevanja, zaščitimo občutljive dele telesa s svinčenimi zaščitami (spolni organi, ščitnica) in se zadržujemo v tem območju kolikor je mogoče kratek čas. Nosečnicam odsvetujemo radiološke preiskave/terapijo (razen v življenjsko ogrožajočih stanjih) Pri delu z viri sevanja redno hodimo na zdravniške preglede.
b) Najbolj znani kemični kancerogeni dejavniki so: azbest, katran, alfatoksini, žgane pijače idr..
Izogibamo se nevarnim snovem (pretirano kajenje in pitje alkoholnih pijač) Pri delu z nevarnimi snovmi (barve, laki, topila idr.) uporabljamo zaščitna sredstva ter redno hodimo na zdravniške preglede (če smo poklicno izpostavljeni kancerogenim dejavnikom)
c) Najbolj znan psihofizični dejavnik za nastanek raka je dolgotrajen, nerazrešljiv stres/konflikt. Zaščita pred tovrstnim stresom je prizadevanje za osebnostno rast in razvijanje veščin spoprijemanja s težavami
18. Opredelite načine zdravljenja onkoloških pacientov!
a) Opredelite vrste zdravljenja onkoloških pacientov!
Sistemsko; uničevanje rakastih celic s kemično snovjo (kemoterapija, citostatiki),
cilj je, čim bolj selektivno uničevanje rakastih celic s čim manj učinka na zdrave celice
delitev; kmoterapija, biološko zdravljenje, hrmonsko zdravljenje
Kirurško; odstranjevanje tumorja v zgodnji fazi
Obsevanje; s rtg žarki, radio izotopi)
b) Pojasnite pojem konzilij!
Posvet dveh ali več zdravnikov glede diagnoze in zdravljenja bolnika
Opredelite različni vrsti tumorjev in opišite razlike med njima!
a) Opredelite značilnosti različnih vrst tumorjev glede na njune morfološke značilnosti, glede na značilnosti rasti in metastaziranja ter glede na prognozo zdravljenja!