Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol https://srednja.zdravstvena.info


  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih
  • Varovanje zasebnosti


Zdravstvena nega bolnika z nasilnim vedenjem

May 26th, 2020 v Seminarske naloge |

Natisni to objavo Natisni to objavo

STRATEGIJA PREPREČEVANJA NEŽELENIH DOGODKOV
Kako v prihodnjih letih še izboljšati rezultate tovrstnih analiz? Na prvem mestu je potrebno izpostaviti pomen permanentnega izobraževanja strokovnega osebja, še posebej zaposlenih v zdravstveni negi, ki so ob pacientih prisotni 24 ur na dan. Izobraževanje naj bo usmerjeno v preventive incidentov, v zgodnje prepoznavanje znakov nasilnega vedenja, v strokovno ukrepanje ob incidentih in nenazadnje v permanentno učenje ustreznih medosebnih odnosov in komunikacije s pacienti. Za zmanjšanje števila padcev je poleg izobraževanja o njihovem preprečevanju in prepoznavanju rizičnih dejavnikov potrebno v prakso prenesti standarde preprečevanja padcev. K manjšemu številu padcev bo nedvomno prispevala tudi nova zgradba EGP. Razmislek bo potreben tudi glede števila kadrov, predvsem na najbolj obremenjenih oddelkih, kot so SMO, SŽO, 1-3 in celotna EGP. Stroški posledic incidentov, predvsem padcev, so neprimerno večji od stroškov dodatnih kadrov na omenjenih oddelkih. V časovno najbolj obremenjenem delu dneva z incidenti bo potrebno na posameznih oddelkih analizirati vzroke in poiskati primerne rešitve.

Največji problem popoldanskega časa je v pomanjkanju organiziranih aktivnosti in s tem ostanku prostega časa, ki ga psihiatrični pacienti sami ne zmorejo ustrezno zapolniti. Rešite v obremenjenosti popoldanskega časa z incidenti se poleg povečane pozornosti osebja morda skriva tudi v uvedbi vsaj 4-urnega delavnika za delovne terapevte ali v dodatnem izobraževanju negovalnega osebja na tem področju. K zmanjšanju števila incidentov bo pripomogla tudi večja pozornost osebja pri tistih pacientih, ki so nagnjeni k pogostemu povzročanju incidentov. Pri teh pacientih bi bilo potrebno analizirati sprožilne dejavnike, ki povzročijo neustrezno vedenje in jim nuditi holisticno in timsko obravnavo, posebno pozornost ter potrpežljivost. Dobrodošle bi bile tudi organizirane delavnice ali skupine za izbrane paciente, kjer bi se učili socialnih veščin, obvladovanja jeze, ustreznega vedenja, komuniciranja in medosebnih odnosov.

1. Preventiva incidentov-delovanje v smeri preprečevanja neljubih dogodkov:
– s pacientom vzpostaviti iskren, zaupljiv, razumevajoč in spoštljiv odnos,
– zagotavljanje varnosti na oddelku in ustvarjanje terapevtskega-pozitivnega okolja,
– spoštovanje individualnosti in celovitosti posameznika in njegovih potreb,
– terapevtska komunikacija s pacientom, usmerjena v zagotavljanje občutka varnosti in zmanjševanja strahu ter
napetosti
– prepoznavanje dejavnikov tveganja za agresivno vedenje in padce
– upoštevanje standardov za preprečevanje padcev posebno pozornost nameniti pacientom z visokim tveganjem za hetero ali avtoagresivno vedenje
– uporaba deeskalacijskih tehnik ob nevarnosti izbruha incidenta.

2. Strokovno ukrepanje ob incidentu:
– hitro prepoznavanje nasilnega vedenja;
– pacientu se približamo na neogrožujoč način in mu damo fizični prostor;
– zagotovitev varnosti drugih pacientov in varnosti osebja (usklajeno delovanje);
– usmerjanje v ustrezno-konstruktivno vedenje;
– oskrba poškodbe/rane ob incidentu;
– uporaba posebnih varovalnih ukrepov (PVU) (zdravnik).
– uporaba deeskalacijskih tehnik

2.1. Deeskalacijske tehnike Pravila neverbalne komunikacije
– Svoje telo pozicionirajte tako, da lahko komunicirate v kotu, ki ni »iz očt v oči«.
– Zavedajte se drže svojega telesa. Izogibajte se drži, ki lahko izpadejo avtoritativne in obrambne (prekrižane roke oz. roke na bokih)
– Poskušajte komunicirati na isti višini kot pacient. Med deeskalacijskim procesom je včasih priporočeno, da sedite.
Kakorkoli že položaj sedenja poveča riziko osebja v primeru, da do agresivnega dogodka pride.
– Zavedajte se svoje obrazne mimike in poskrbite, da odraža tisto kar govorite.
– Distanca med osebami v deeskalacijskem procesu naj bo približno 1m. Ta razdalja se lahko/mora biti povečana za 3 krat v primeru stopnjevajoče verbalne agresije.
– Izogibajte se skušnjavi, da uporabite pomirjevalni dotik prezgodaj v deeskalacijskem procesu.
– Bodite pozorni pri uporabi strmenja v oci. Le ta se uporablja v isti meri kot pri razgovoru z neagresivno osebo. Dobra uporaba »gledanja v oci« bo sporocala naravnost in zaupanje.


Pravila verbalne komunikacije
– Uporabljajte miren, topel in »čisti« ton glasu
– V zgodnji fazi deeskalacije vprašajte po specifičnih dejanjih in se izogibajte dolgim kompliciranim izjavam. Primer: Sediva in se pogovoriva kaj potrebujete.
– Izogibajte se osebni konfrontaciji, tako da ostanete fokusirani na trenutno temo in ignorirate direktni osebni napad.
– V zgodnji fazi deeskalacije se izogibajte temu, da bi bili selektivni do tem, ki vam jih zaupa pacient. Soočite s tem kar izgleda glavni problem četudi je morda neprijeten.
– Izogibajte se uporabi žargona.
– Pokažite pacientu, da ga poslušate.
– Okrepite svojo pozicijo v smislu pomagača in ne kot omejevalca.

Ostajajo omejitve za to kar se lahko doseže verbalno. Ostanite (bister, zvit) v smislu napredka pri deeskalaciji. Morda ne bo mogoče, da boste vrnili pacienta v stanje miru. V tem primeru bodite pripravljeni zapustiti namesto ponovno vzpostaviti proces deeskalacije. Izogibajte se želji, da bi imeli zadnjo besedo. Pogovor naj poteka tako, da pacienta spodbujamo na predhodno povedani način. Pacientu damo možnost, da pove kaj se je zgodilo. S tem, ko nam pacient pove, lahko razjasnimo situacijo in mu pomagamo rešiti problem. Običajno mu predlagamo ustrezne rešitve, toda pomembno je, da jo izbere sam.

3. Naloge ms po incidentu:
– razbremenilni pogovor s pacientom o vzrokih in posledicah incidenta;
– vzpodbujanje kritičnega razmišljanja o lastnem vedenju;
– učenje kontrole lastnega vedenja in odzivanja v stresnih situacijah;
– usmerjanje v konstruktivnejse oblike vedenja in primernega izrazanja nezadovoljstva-jeze;
– pohvala pacienta ob ustrezni reakciji v konfliktnih situacijah;
– pogovor osebja o vzrokih, poteku, pravilnosti ukrepanja in posledicah incidentov (izpolnitev Poročila o incidentu, obveščanje pristojnih);
– periodična analiza incidentov in oblikovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje.


Napišite komentar

You must be logged in to post a comment.


  • Išči

    Results

  • Kategorije

    • Pošlji gradivo
    • Farmakologija
    • Diagnostično terapevtski posegi
    • Psihologija
    • Infekcijske bolezni
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Prva pomoč
    • Seminarske naloge
    • Geriatrija
    • Psihiatrija
    • Življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    • Zdravstvena nega žene
    • Angleščina
    • Poklicna matura
    • Zdravstvena nega
    • Anatomija in fiziologija
    • Zakonodaja in kakovost v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Higiena in mikrobiologija
    • Vzgoja za zdravje
    • Dietetika
    • Praktični pouk
  • Oglej si

  • Lajkej na FB

  • Ključne besede

    anatomija bolezen bolnik bolnišnica diareja dojenček duševne motnje hranjenje infekcija infekcijske bolezni kirurg medicina mikrobiologija motnje nega nega otroka nega žene nosečnost okužba operacija otrok poklicna matura praksa praktični pouk preventiva psihiater psihiatrija psihologija seminarska naloga seminarske naloge test vitalne funkcije vzgoja za zdravje zdravila zdravljenje zdravnik zdravstvena nega zdravstvena nega infekcijskega bolnika Zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika zdravstvena nega žene zdravstvo zn življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    Dodaj to spletno stran med priljubljeneDodaj to spletno stran med priljubljene


    Zapiske pošljite in pripišite v kateri predmet spadajo:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )













Vse informacije na spletni strani so namenjene dijakom na srednjih zdravstvenih šolah po Sloveniji zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.