- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Šola za bodoče starše

  1. SREČANJE

Program:

predstavitev programa šole

predstavitev porodnišnice – s posnetki

ogled porodnišnice

2. SREČANJE

Program:

priprava in potek poroda s filmom o porodu

ogled porodnišnice

3. SREČANJE

Program:

dihalne vaje (trebušno in prsno izolirano dihanje)

telovadba v pozni nosečnosti

razbremenilni položaji telesa

ogled porodnišnice

4. SREČANJE

Program:

porodne dobe (I., II., III., IV.)

sodelovanje parterja v posameznih porodnih dobah

tehnika dihanja med popadki

ogled porodnišnice

5. SREČANJE

Program:

nega in prehrana novorojenčka s filmom o dojenju in negi

ogled porodnišnice

6. SREČANJE

Program:

nega žene v poporodnem obdobju

ogled porodnišnice

 

7. SREČANJE

Program:

praktične vaje – previjanje novorojenčka

 

O porodu

Porod se začne, ko pride do občutne spremembe na materničnem vratu, napreduje pa s krči maternice in pritiskanjem otrokove glavice na maternični vrat. Po zaslugi tega fiziološkega fenomena maternično dno potiska plod navzdol, zaradi pritiskanja otrokove glavice se maternični vrat krajša in nato razširi do 10 cm.

V porodnišnico naj bi se nosečnica odpravila, ko ima redne popadke, ki si sledijo na 5 minut. Če pa pride do razpoka plodovih ovojev in odtekanja vode, se je kljub morebitni odsotnosti popadkov treba nemudoma odpraviti v porodnišnico.

 

Potek poroda

Pri prvem porodu krči navadno trajajo od osem do devet ur, pri naslednjih pa pogosto precej manj.

Čas, v katerem pride do popolne razširitve oziroma odprtja materničnega vratu, je odvisen od nekaterih fizioloških dejavnikov: od položaja otrokove glave, od dolžine popkovnice, ki daje otroku več ali manj prostosti, širine materine medenice. Vsaka ženska ima svoj naravni ritem, ki je v neposredni povezavi z njeno fiziološko zgradbo.

Če je za bodočo mamico, za njeno telo in njenega otroka poglavitnega pomena, da se prisluhne naravnemu ritmu poroda, pa je vsekakor nujna tudi prisotnost medicinske ekipe, ki priskoči na pomoč, če pride do kakršnegakoli nepredvidenega zastoja. Porodi doma so v Sloveniji največkrat posledica prepozne reakcije ob pojavu popadkov.

 

Pogovor deluje kot balzam

Mnogi, tako ginekologi porodničarji kot babice, so prepričani, da je treba porodnici pojasniti, kaj se pravzaprav dogaja. S tem se namreč prebije blokada, ki jo lahko povzroči strah pred neznanim. Ženska, ki ve, kaj se bo zgodilo, laže sodeluje in je ne zajame panika. Pri tem igra pomembno vlogo tudi vnaprejšnja priprava na porod. K skrajšanju poroda pa lahko pripomore tudi to, da so ginekološki pregledi nežni. Umirjenost in zaupanje ugodno vplivata, vznemirjenje in strah pa porod nedvomno zavirata.

Prav pozitivni vpliv nekoga, ki v porodni sobi bodri bodočo mamico, je razlog, da imajo tudi bodoči očetje priložnost, da prisostvujejo rojstvu svojega otroka. Vendar vsi moški v teh trenutkih partnerici niso sposobni stati ob strani, zato nekateri izrazijo željo, da ne bi prisostvovali porodu. Če pride do tega, je najslabše, kar lahko nosečnica naredi, to, da zahteva partnerjevo prisotnost. Namesto da silite partnerja k sodelovanju, raje premislite o tem, koga bi lahko povabili, da vam pomaga pri porodu – morda sestro, prijateljico, mamo …

 

Porodnici je treba prisluhniti

Porod je pri vsaki ženski drugačen; potrebuje svoj čas, ki materi in otroku omogoča, da skupaj prehodita to začetno pot.

Gre predvsem za to, da se bodoči mamici prisluhne, da ima na razpolago različne metode sproščanja ter posebno metodo priprave na porod, ki temelji na vzpostavljanju stika med materjo in plodom, denimo z dotikanjem materinega trebuha in z njenim glasom, s katerim prigovarja nerojenemu otroku. Tovrstna priprava omogoča, da se prebudi materinski instinkt. Ženska tako postane mati že pred porodom, porod je hitrejši in preprostejši, otrok pa bolj umirjen. Predvsem pa je potreba po sredstvih proti bolečinam pri porodnicah, ki so sproščene in pripravljene na otrokov prihod na svet, močno zmanjšana.

 

Porod je hitrejši, če …

– je ženska že rodila in če sta si posamezna poroda zelo blizu;

– je otrok obrnjen z glavico navzdol;

– je vzdušje v porodnišnici prijetno in pomirjujoče.

Učinkovita priprava na porod občutno poveča samozaupanje bodoče mamice.

Slabosti hitrega poroda: lahko je bolj boleč, pogostejše so raztrganine ob porajanju

 

 

Porod je počasnejši, če …

– se bodoča mamica zelo boji;

– je bodoča mamica drobne postave in ima ozko medenico;

– je otrok težak;

– je otrok obrnjen z nogami naprej;

– se mora otrok zaradi položaja svojega telesa glede na položaj medenice močno zasukati;

– je maternica zaradi številnih porodov raztegnjena in manj reaktivna.

Slabosti dolgega poroda: izčrpanost matere in otroka, večja možnost carskega reza (če se otrok znajde v stiski) oz. druge intervencije

 

 

 

Tri porodne dobe

Prva porodna doba je navadno najdaljša, saj se mora maternični vrat odpreti za 10 centimetrov. Pri odpiranju sodelujejo popadki, ki potiskajo plodovo glavico navzdol proti materničnemu vratu. Prvi popadki so po navadi zelo mili in se pojavljajo na petnajst do dvajset minut, z napredovanjem poroda pa se začnejo gostiti, daljšati in postajajo vse močnejši in bolj boleči.

Ko je maternični vrat že popolnoma odprt, nastopi faza, imenovana tranzicija. Ta lahko traja od nekaj minut do ene ure. Porodnica takrat občuti močno bolečino in pritisk na presredek.

Druga porodna doba je občutno krajša od prve. Začne se z intenzivnim iztiskanjem otroka iz maternice.

Tretja porodna doba: Ko se otrok rodi, se z naslednjim popadkom porodi še posteljica. Babica jo temeljito pregleda, ali se je izločila cela. Morebitni ostanki bi v maternici lahko povzročili nevarno vnetje.

 

 

Porodni položaji

 

Poudariti je potrebno, da ni najboljšega porodnega položaja, ki bi ustrezal vsem ženskam. Vsaka porodnica mora med prodom imeti svobodo, da se lahko odloči za položaj, ki ji najbolj ustreza. Verjetno je sicer, da vam ob najmočnejših popadkih ne bo ustrezal noben položaj več, zato se držite tistih, ki so vam najbolj ustrezali, dokler so bili popadki še milejši. Naj opišemo nekaj položajev za porod, ki so se uveljavili pri porodnicah, ki so imele svobodno gibanja in ob sebi izkušene in o naravnem načinu rojevanja dobro informirane babice in porodničarje.

 

Široko čepenje

 

To je položaj, ki si nedvomno zasluži prvo mesto, saj ga učinkovito uporabljajo ženske širom po svetu. To je položaj, ki je prijazen tako do matere kot do otroka, saj:

pospeši porod

razširi porodno pot

 

sprosti mišice medeničnega dna

 

praktično izniči možnost bolečine v križu

 

izboljša oskrbo otroka s kisikom

 

olajša porajanje posteljice

 

 

Če poskusite široko počepniti, boste začutili, kako se razširi medenica in s tem porodna pot. Hkrati prepona pritisna ob maternico in ji pomaga pri krčenju oz. potisku otroka navzdol. Raziskave so pokazale, da se porodna pot glede na ležeči položaj pri čepenju razširi od 20 do 30%. Če ste rodile leže, to pomeni, da bi čepe z enako obremenitvijo rodile otroka, ki bi imel 10 cm večji obseg glavice! Porodna pot se namreč iz ozkega ovinkastega tunela pri ležečem položaju spremeni v široko ravno pot – vsekakor mnogo bolje za vašega od popadkov utrujenega otroka.

 

Čepenje je gotovo najboljši položaj za pospešitev poroda. Položaj ni primeren edino za porodnice, katerih porod zelo hitro in intenzivno napreduje. V takšnih primerih so lahko popadki v čepečem položaju premočni in se jim porodnica na more več sproščeno prepustiti. V tem primeru si poiščite bolj udoben položaj, npr. ležanje na boku, zelo priporočljiva pa je uporaba tople vode, ki telo umiri, sprosti in navadno malce umiri potek poroda.

 

Primernost položaja za porodne dobe:

I. porodna doba: Večinoma ni primeren, le če porodnici izredno odgovarja. Bolje je hraniti moči in spočite noge za iztis otroka. Idealno zavzemite položaj, ko ste popolnoma odprti ali ko začutite potrebo po pritiskanju.

 

II. porodna doba: Zelo primeren položaj. Zavzemite ga med popadkom, v presledku med popadki počivajte in se sproščajte.

 

III. porodna doba: Zelo primeren položaj.

 

Čepenje je naporen položaj za žensko, ki ga ni vajena. Zato je med nosečnostjo priporočljivo položaj čim več vaditi, saj vam zmehčane sklepne vezi omogočajo prilagoditev telesa na nove napore. Kljub temu vas lahko ob dolgem čepenju začno boleti noge, zato si oglejmo nekaj podoben položaj, ki je prav tako ali celo še bolj udoben za mater in koristen za otroka.

 

Polčepenje s podporo

 

Pri tem položaju vam mora pomagati vsaj ena oseba, lahko celo dve. S hrbtom obrnjeni proti partnerju se z rokami pri podpazduhah naslonite na partnerjeve podlahti. Pri tem težo celotnega telesa prenesete na njegove roke in so vaše noge veliko manj obremenjene. Ključ do varnega in zadovoljujočega poroda je popolna sprostitev in predaja teku poroda in prav to je sporočilo tega položaja – popolna predaja teže telesa v partnerjeve roke (tako bo tudi on drugi dan čutil, da je sodeloval pri porodu?), razširjen trebuh in sproščena prosta pot malemu potniku, ki se prebija na naš svet. Popadkov tako na boste občutili kot bolečino ampak kot pritisk navzdol, ki se mu ne morete in ne želite upirati.

 

Če vam ta položaj ne odgovarja ali zanj nimate možnosti, potem lahko uporabite pripomočke in se naslonite na rob mize, stola, velike žoge ali postelje. Lahko tudi izberete kombinirani položaj čepenja in “na vseh štirih” tako, da z eno nogo čepite, z drugo pa klečite. Pri vseh navedenih položajih pa se je zelo koristno in tudi udobno zibati v bokih, bodisi levo-desno ali naprej-nazaj. Tako otroku nežno pomagate pri obračanju v porodnem kanalu in iskanju najboljše poti skozenj.

 

Klečanje “na vseh štirih”

 

Naravni položaj, ki ga zavzamemo iz čepenja, če le-to postane breobremenjujoče, je položaj mačke ali “na vseh štirih”. Še posebej je primeren za porodnice, ki imajo bolečine v križu, saj s tem težo otroka odvrnejo od hrbtenice. Pri tem položaju mnogo žensk začuti naravno potrebo po kroženju ali preprostem nagibanju levo-desno z boki, kar je za otroka in potek poroda zelo priporočljivo. Na vseh štirih ste lahko tudi ob stolu ali postelji, vedno pa poskrbite za svoje udobje z dovolj blazinami, ki jih namestite pod kolena, pod roke in kamor si pač zaželite.

 

Primernost položaja za porodne dobe:

I. porodna doba: Zelo primeren, še posebej, če čutite bolečine v križu ali če porod napreduje s tolikšno intenzivnostjo, da se stežka prepuščate. Običajno malo omili potek poroda.

II. porodna doba: Primeren položaj v primeru zelo intenzivnega poroda. Zavzemite ga med popadkom, v presledku med popadki počivajte in se sproščajte.

III. porodna doba: Manj primeren položaj, vendar tudi, če porodnici tako ustreza.

 

 

Stanje, hoja in nagibanje naprej

 

V zgodnji prvi porodni dobi se boste morda počutile najbolje, če boste hodile naokorog in se med popadki rahlo nagnile naprej (veliko mamic poroča, da se med “domačimi” popadki podzavestno nagnejo naprej in oprimejo bližnjega objekta). Pri tem lahko krožite z boki in se zibate. Zelo koristno je nekaj teže prenesti na oporo, ki je lahko omara ali stena, najboljšo oporo pa vam v takem primeru spet lahko ponudi vaš partner, ki mu ovijete roke okoli vratu in se “obesite” nanj. Počutil se bo koristnega, njegove roke pa vam bodo vlile novih moči za premagovanje naporov, ki vas še čakajo.

 

Primernost položaja za porodne dobe:

I. porodna doba: Zelo primeren položaj.

II. porodna doba: Zmerno primeren položaj. Zavzemite ga med popadkom, v presledku med popadki počivajte in se sproščajte. Izberite ga le, če se počutite še zelo pri močeh in če vam resnično odgovarja.

 

III. porodna doba:Manj primeren položaj.

 

 

Polsedeči položaj

 

Če vas čepenje zelo utruja, lahko zavzamete sedeči ali polsedeči položaj. Pri tem je dobro, če je medenica prosta, zato lahko sedete na porodno pručko (v obliki črke u), straniščno školjko ali celo napihnjen otroški plavalni obroč. Pri tem še vedno izkoriščate silo težnosti, ki vašemu otroku pomaga pri tanjšanju materničnega vratu in kasneje napredovanju skozi porodni kanal. Porodna pot ni tako razširjena kot pri čepenju, vendar je položaj veliko boljši od ležečega.

 

Primernost položaja za porodne dobe:

I. porodna doba: Zelo primeren položaj. V njem si lahko malce spočijete in naberete novih moči.

II. porodna doba: Primeren položaj. Uporabite ga, če vas čepenje tako utruja, da resnično ne vzdržite. Zavzemite ga med popadkom, v presledku med popadki počivajte in se sproščajte.

 

III. porodna doba: Zelo primeren položaj.

 

 

Ležanje na boku

 

Čeprav izkoriščanje sile teže zelo pripomore k varnemu in hitremu porodu, ne morete biti na nogah ali v napornih položajih 24 ali celo več ur. Zato je koristno zavzeti bočni položaj, ki vam omogoči prepotrebni počitek. Teoretično je bolje ležati na levem boku, ker se tako izognete pritisku maternice na glavne krvne žile, ki potekajo vzdolž hrbtenice. S tega položaja se lahko za čas trajanja popadka zelo hitro postavite v druge položaje, npr. “na vseh štirih” ali čepenje, nato pa med popadki počivate na boku. Tudi popadku se lahko prepustite v tem položaju, s tem boste zmanjšali preveliko intenzivnost poroda. Pri tem je pomembno, da vas partner čimbolj udobno obloži z blazinami (pod koleni, med koleni, pod glavo, za hrbet itd.)

 

Če želite porajati v tem položaju, potem vam lahko partner dvigne eno nogo in vas razbremeni dela, da bi jo sami držali navzgor.

 

Primernost položaja za porodne dobe:

I. porodna doba: Primeren položaj za počivanje v presledkih med popadki. Lahko ga uporabite tudi med popadki, če ste zelo utrujeni ali če želite upočasniti potek poroda.

II. porodna doba: Zmerno primeren položaj, ki ga uporabite le v primeru izredno intenzivnega in hitrega poroda pri mnogorodkah. Prednost položaja je, da ga za popadke in med popadki ni potrebno spreminjati.

 

III. porodna doba: Primeren položaj, če ste ga uporabile za iztis otroka.

Položaje je zelo koristno vaditi že pred porodom, sploh če naj vam pri njih pomaga partner. Tako bosta do poroda že uigran par, ki bo vedel, kako se obnašati v napetih trenutkih.

 

Kljub temu, da smo navedli precej položajev, njihovo primernost, prednosti in slabosti, je za vsako porodnico najpomembneje, da si splete svoje lastno porodno gnezdo, v katerem se bo počutila zares varno in se bo zlahka prepustila izzivu poroda. Prepustite se intuiciji in menjavajte položaje, saj vam bo le svoboda gibanja in izbira položajev zagotovila zares izpolnjujočo izkušnjo poroda.

 

IZPOSTAVLJENOST PLODA V MATERNICI

 

Nekateri raziskovalci v biomedicini so prepričani, da dejavniki, ki vplivajo na plod med nosečnostjo, na nek način “programirajo” zdravje odraslega človeka. Med te raziskovalce sodi tudi dr. Peter Nathanielsz, avtor knjig “Live In The Womb” (1999) ter “Prenatal Prescription” (2001). V obeh knjigah avtor obširno opisuje, kako lahko dejavniki, ki delujejo na plod, vplivajo na kasnejše življenje in zdravje odrasle osebe. Dejavniki, ki naj bi vplivali na razvoj bolezni v kasnejšem življenju (predvsem bolezni obtočil in sladkorno bolezen), segajo od količine in vrste hormonov, ki pridejo v kri ploda iz krvi matere, do tega, kako posteljica uravnava pretok in vrsto hranil v razvijajoči se plod in njegove posamezne organske sisteme. Ti dejavniki po mnenju dr. Nathanielzsa programirajo delovanje in odzivnost jeter, ledvic, srca in še zlasti možganov veliko pozneje, pogosto v zrelih letih. Te ugotovitve postavljajo v dvom pogosto izrečeno misel, da številnim boleznim, s katerimi se srečamo v zrelih letih, botrujejo predvsem in zlasti naši geni. Tisto, kar omenjamo kot “genetska izpostavljenost”, je po mnenju dr. Nathanielzsa kar “izpostavljenost v maternici”.

 

ALKOHOL IN NIKOTIN – STRUPA ZA PLOD

 

 

Seveda so znani dejavniki, ki škodljivo vplivajo na plod med nosečnostjo; alkohol in nikotin sta dva izmed najbolj pogostih. Imamo dokaze, da povzročata pri plodu umsko zaostalost in prirojene srčne okvare; a oba delujeta na plod kot strupa. Če mati med nosečnostjo kadi ali uživa alkohol, je plod neprestano izpostavljen majhni količini strupenih snovi, ki pač puščajo na različnih organskih sistemih in tkivih različne učinke. Nobena skrivnost ni, da alkohol in nikotin v ustreznem odmerku zaustavita ali spremenita rast ne samo človeških, temveč tudi živalskih celic. Učinki alkohola in nikotina na plod se pokažejo že takoj po rojstvu ali pa v zgodnjem otroštvu.

 

ZA RAST PLODA – INZULIN, ESTROGEN IN LEPTIN!

 

Dejavniki “izpostavljenosti v maternici” pa se pokažejo v zdravju odraslega človeka. “Izpostavljenost v maternici” povzroča spremembe v presnovi ploda, ki lahko vodijo v stanje, da plod vsako hranilo, ki prispe skozi posteljico, spremeni v maščobo; takšna sprememba se privzame kot normalno stanje in je navzoča vso nosečnost, pa tudi po rojstvu. Deklica, ki ob rojstvu tehta več kot štiri kilograme, je bila – med številnimi drugimi dejavniki – v maternici izpostavljena veliki količini hormona estrogena. Le-ta med drugim uravnava količino podkožne maščobe pri novorojenki, vendar lahko hkrati vpliva na razvijajoče se žlezno tkivo v zasnovi dojk tako, da bo prišlo po starosti 46 let do razvoja rakastega obolenja dojke.

 

S preučevanjem vzrokov nastanka raka dojke se ukvarja dr. Karin Mitchels iz Harvarda. V študij jo je sililo spoznanje, da ima raka na dojki vedno več žensk, ki pa v sorodstvu nimajo takšne oblike raka, niso pozno rodile in niso bile izpostavljene nepravilnemu hormonskemu zdravljenju v preteklosti – vse to so znani dejavniki tveganja za pojav raka na dojki. Michelsova je ugotovila – leta 1997 je to tudi objavila v strokovni literaturi -, da ima novorojenka s porodno težo 2500 gramov kar 50 % manj možnosti za razvoj raka dojke med petinštiridesetim in petdesetim letom starosti kot pa novorojenka s porodno težo nad 4000 gramov.

Ta ugotovitev nas lahko zavede na misel, da bi bilo dobro “hujšati” med nosečnostjo, s tem zmanjšati porodno težo in morda odpraviti povečano tveganje za pojav raka na dojki pri novorojenki. Nosečnica naj na to niti ne pomisli! Pod nobenim pogojem! Plod z nizko porodno težo je izpostavljen številnim drugim tveganjem med samo nosečnostjo in možnosti razvoja sladkorne in / ali srčne bolezni v zrelih letih. Na porodno težo ploda nad 4 kilograme vplivajo dejavniki rasti ploda, ki jih nosečnica ne more v celoti nadzorovati s svojo prehrano; o škodljivih posledicah stradanja nosečnice je več povedano v drugem delu tega prispevka. Glavni dejavniki rasti ploda so insulin, estrogen in leptin. Če jih ima nosečnica v svojem telesu veliko (kot je to pogosto pri debelih nosečnicah), lahko – ne pa nujno – ti dejavniki rasti prek posteljice pridejo do žleznega tkiva zasnove za dojke in ga “programirajo” tako, da se bo po puberteti začela preobrazba žleznega tkiva v rakasto, ki bo zaznavno šele čez 20 do 30 let.

 

POVEZAVA MED TEŽO PLODA IN BOLEZNIMI SRCA IN OŽILJA

 

Ob večkratnem navajanju pomena plodove porodne teže moram na vsak način omeniti dejstvo, da je porodna teža le preprosto zaznavni skupni dejavnik številnih dogodkov. Če bi bila zgolj in samo nizka porodna teža kriva za razvoj bolezni srca in ožilja v zrelih letih, potem bi takšna obolenja imelo približno 100 % tistih, ki so se rodili s težo pod 2500 gramov. Temu pa seveda ni tako. Navedena dejstva pomenijo samo to, da tisti dejavniki, ki povzročajo nizko porodno težo, povzročajo bolezni srca in ožilja v zrelih letih v večjem deležu, kot pa če ti dejavniki med nosečnostjo ne vplivajo na plod. Če na primer pride do poroda v 32. tednu nosečnosti (osem tednov pred pričakovanim dnevom poroda), je povsem logično, da bo porodna teža novorojenčka nižja od teže novorojenčka, ki je rojen ob pričakovanem dnevu poroda. Za takšne primere ocena tveganja, ki jo navaja dr. Barker, ne velja.

Ugibanja o povezavi med majhno porodno težo in razvojem bolezni srca in ožilja imajo prav natančno razlago v plodovi fiziologiji. Če je pritok hranil prek posteljice premajhen za plodove potrebe, bo prišlo do prerazporeditve pretoka krvi v plodu. Kri se bo preusmerjala tja, kjer je najbolj potrebna – to je v plodove možgane. Preusmeritev toka krvi v razvijajoče možgane ploda pa gre na račun zmanjšanja pretoka krvi skozi trebušne organe in ledvice. Ledvice so zaradi tega manjše, kot bi bile sicer. Vemo, da so ledvice pomemben organ v uravnavanju krvnega tlaka; če so premalo prekrvljene med njihovim razvojem, lahko to spremeni njihov mehanizem za uravnavanje krvnega tlaka po rojstvu. Povišan krvni tlak pa je vodilni vzrok nastanka srčnih obolenj.

Učinek prerazporeditve pretoka krvi na ledvice ni edini dejavnik, ki povzroča bolezni v zrelih letih. Pri premajhnem pretoku krvi skozi trebušne organe so pomembno manj prekrvljena jetra ploda. To lahko delovanje jeter po rojstvu spremeni tako, da niso dovolj učinkovita pri uravnavanju holesterola v krvi; povečana količina holesterola v krvi je pogosto povezana z obolenji srca in ožilja. Teorijo o nezadostnem razvoju jeter zagovorniki dokazujejo s tem, da imajo pogosto povečane vrednosti holesterola v jetrih ljudje z idealno telesno težo, ki hkrati uživajo hrano, revno s holesterolom; in obratno: ljudje, ki s hrano zaužijejo velike količine holesterola, nimajo povečanih vrednosti le-tega v krvi. Domnevno zaradi tega, ker so se jim jetra normalno razvila, ko so bili še v maternici.

Nepravilna prehrana nosečnice lahko vpliva celo na odzivnost za stres pri plodu; ta spremenjena odzivnost človeka po rojstvu spremlja celo življenje. Pri stresu se sprošča v telesu nosečnice hormon kortizol, ki prehaja skozi posteljico. V posteljici ga razgradi poseben encim, ki pa se lahko tvori le ob ustrezni prehrani nosečnice. Če encima za razgradnjo kortizola ni dovolj, bo slednji dosegel plodove možgane in za vedno spremenil njihov odgovor na stres. Kortizol je tudi eden od hormonov, ki lahko dvigujejo krvni tlak.

Sladkorna bolezen je ena od bolezni, ki naj bi imele svoj začetek že v maternici. Če je plod izpostavljen previsokim koncentracijam glukoze v krvi (v primerih, ko ima nosečnica sladkorno bolezen ali tej bolezni podobna stanja, ki niso ustrezno zdravljena), lahko to spremeni razvoj trebušne slinavke, tako da se bo pri odraslem človeku pojavila ena od oblik sladkorne bolezni.

 

TUDI DEBELOST SE ZAČNE V MATERNICI

 

 

Posebno mesto pri obravnavi bolezni ali stanj, ki se začenjajo v maternici, zasluži debelost. Ta po izsledkih Zene Stain in njenega moža Mervyna Susserja ni dedna. Zakonski par je natančno preučeval otroke mater, ki so rodile v drugi polovici leta 1945 na Nizozemskem. Zgodovinsko znano dejstvo je, da so nacisti od jeseni 1944 dalje stradali prebivalce Nizozemske; samo v zimi 1944/45 je zaradi lakote umrlo 20000 ljudi. Raziskovalca sta odkrila, da je pojavnost okvar centralnega živčevja ob rojstvu višja pri novorojencih, katerih matere so bile izpostavljene stradanju v prvem trimesečju nosečnosti. Med otroki, katerih matere so stradale v prvi tretjini nosečnosti, je bilo kasneje več takšnih, ki so imeli kot odrasli ljudje povečano telesno težo. Mehanizem povečanja telesne teže naj bi deloval prek okvare centra za apetit v možganih; zaradi stradanja v zgodnji nosečnosti, ko se takšen center oblikuje, naj bi se “nastavil” na napačno izhodiščno vrednost – to pa naj bi imelo za posledico vnašanje velikih količin hrane in seveda prekomerno telesno težo. Korak dlje v preučevanju otrok, rojenih na Nizozemskem leta 1945, je šel Ezra Susser (sin zakoncev Zene in Mervyna), ki je ugotovil, da je med otroki, katerih matere so stradale v prvi polovici nosečnosti, kar dvakrat več primerov shizofrenije v odrasli dobi kot v preostali populaciji. Za razvoj shizofrenije naj torej ne bi bila pomembna genetska izpostavljenost za to bolezen.

Genetski teoriji za nastanek vseh opisanih bolezni in stanj v tem prispevku daje dr. Nathanielsz zanimivo primerjavo; geni v našem telesu naj bi bili kot glasbene plošče na polici v naših stanovanjih. Lahko jih imamo občudovanja veliko zbirko vseh mogočih zvrsti, a to še ne pomeni, da je v našem stanovanju poplava glasnih zvokov; ploščo moramo najprej izbrati med množico drugih in jo vstaviti v predvajalnik, šele nato bomo slišali glasbo. Tudi gene nosimo v sebi, nikoli pa se ne aktivirajo vsi in nikoli ne na enak način.

 

PROGRAMIRANJE PLODA V PRAKSI

 

Da ne bi le povzemali teoretičnih dognanj znanstvenikov, še nekaj o tem, kaj lahko storijo nosečnice pred in med nosečnostjo, da zmanjšajo mogoče škodljive učinke “programiranja v maternici” za svoje otroke.

 

– Pred zanositvijo: poskrbite, da boste primerno prehranjene. Materam, ki so presuhe (prestradane), se rodi dosti več otrok z nizko porodno težo. Indeks telesne mase pod 19 kaže na slabo prehranjenost, pod 18 pa na prestradanost. Indeks telesne mase se izračuna tako, da se telesna teža (kg) deli s kvadratom telesne višine (m).

– Pred zanositvijo: vsaj dva meseca pred načrtovano zanositvijo jemljite tablete s folno kislino. V Sloveniji so na voljo brez recepta. Dnevni odmerek 400 mikrogramov folne kisline (toliko jo je v eni tableti) bistveno zmanjša možnost okvar centralnega živčevja pri vašem otroku. Folne kisline je veliko tudi v listnati zelenjavi in v pomarančnem soku.

– Prvi pregled pri ginekologu: čim prej! Več težav med nosečnostjo in več mrtvorojenosti je pri nosečnicah, ki so prišle na prvi pregled šele po dvanajstem tednu nosečnosti.

– Način prehrane med nosečnostjo: priporočamo veliko ogljikovih hidratov v različnih oblikah, pa tudi dosti zelenjave in sadja. Izogibajte se jedi, bogatih z maščobami (to ne pomeni, da se morate povsem izogniti maščobam). Raznovrstna prehrana zagotavlja dovolj vseh hranilnih snovi, posebno pa še mineralov in vitaminov za zdrav razvoj vašega otroka.

– Telesna teža: priporočeno je, da med nosečnostjo pridobite od 12 do 16 kilogramov telesne teže; pazite, da teža ne bo preveč naraščala v zadnji tretjini nosečnosti.

– Zdravila v nosečnosti: preden nosečnica vzame zdravilo, naj se o tem posvetuje z zdravnikom. Zdravila proti bolečinam, antidepresivi in nekateri antibiotiki lahko škodujejo razvoju ploda.

– Vsakdanja skodelica kave: prevelika količina kofeina lahko povzroči izsušitev; med nosečnostjo pa vaše telo potrebuje več tekočine. Nekateri raziskovalci so dokazali povezavo med uživanjem kave v nosečnosti in nizko porodno težo novorojenčka. Če res ne gre brez črne tekočine, se omejite na skodelico ali dve na dan.

– Telesne obremenitve: ne bodo škodile razvoju ploda, dokler niso tako skrajne, da bi škodovale tudi nenoseči ženski. Izogibajte se tistim dejavnostim, kjer je večja možnost poškodbe ali udarca v trebuh. Plavanje je med nosečnostjo priporočljivo. Če pričakate porod z dobro telesno zmogljivostjo, si bo vaše telo prej opomoglo po porodu.

– Stres: žal se mu pri našem načinu življenja ne moremo povsem izogniti, poskušajte pa ga spraviti na najmanjšo mogočo mero. Vzemite si čas zase, preberite knjigo, ki si jo že dolgo želite, pojdite na sprehod, obiščite stare prijatelje … Ne pozabite na dovolj spanja.

– Varnostni pas v avtu: seveda in vsekakor! Nastavite ga tako, da vas ne bo oviral med potovanjem; če pride do prometne nezgode, se bo seveda zategnil – kar je še vedno bolje kot vaša glava v vetrobranskem steklu ali na cesti. Velikost maternice in plodova voda bosta preprečili neposredno poškodbo ploda zaradi zategovanja pasu.

– Kajenje: opustite cigarete, preden kajenje opusti vaš plod. Četrtina vseh otrok s prenizko porodno težo se rodi kadilkam. Kadilke pogosteje spontano splavijo ali prezgodaj rodijo.

– Alkohol: povzroča prirojene okvare na srcu, umsko zaostalost in vedenjske probleme pozneje v življenju. Nosečnicam zdravniki odsvetujemo uživanje alkohola.

 

Dojenje

 

Priprava na dojenje

Priprave na dojenje bi lahko opredelili kot fizične, t.j. telesne in psihične oz. mentalne. V prvo skupino sodi predvsem priprava bradavic, vzdrževanje primerne telesne kondicije in primerna prehrana. Eno najpogostejših vprašanj nosečnice je, kako naj si na dojenje pripravi bradavice. Govorice babic, tet in sosed o bolečem dojenju in strašnih pripravah bodoče mamice le prestrašijo. Bradavica mora biti za nežna dojenčkova usteca voljna in mehka, ne pa vsa hrapava od drgnjenja z grobo brisačo ali celo zobno ščetko. Bradavice v nosečnosti in v obdobju dojenja zahtevajo osnovno nego, za katero zadostuje vsakodnevna prha brez uporabe mila, ko pa je dojenček že na svetu, naj mamice ne uporabljajo krem, ki bi dojenčku povzročale neprijeten okus in mu pokvarile njemu najljubši vonj in okus po mamici. Nekateri dojenčki so občutljivi celo na vonj deodoranta, sploh če je le-ta v obliki spraya. Koristno je, če si po vsakem podoju po bradavici in areoli (temnem kolobarju okoli bradavice) mamica s čisto roko razmaže nekaj kapljic mleka in posuši na zraku. Boleče bradavice v 90% povzroča nepravilna pristavitev dojenčka k prsim ali dojenčkovo nepravilno sesanje. V takih primerih je potrebno poiskati pomoč strokovnjaka, ki bo odpravil vzrok bolečih bradavic, saj bo kremica, ki vam jo predpišejo, največkrat odpravila le posledice.

 

Posebno pozornost zahtevajo le vdrte bradavice, kar pa lahko že pred ali med nosečnostjo omilimo ali celo popravimo. Lahko si omislite posebne nastavke, ki s podtlakom izvlečejo bradavice, bolj prijeten način pa je sesanje bradavic med ljubljenjem ali redno izvajanje posebnih vaj za mehčanje vezi, ki bradavici ne dovolijo izstopiti. Če bradavice niso resnično zelo vdrte, pa jih bo največkrat izvlekel dojenček sam, ki s svojim sesanjem najmočneje vpliva na obliko bradavice.

 

Dojenček bo v obdobju, ko bo izključno dojen (približno prvo polovico leta), črpal zaloge vitaminov in mineralov iz materinega telesa. Zato je primerna prehrana v času nosečnosti in po porodu velikega pomena. Poskrbite za polnovredno prehrano, živila pa naj bodo kar najbližje svojemu naravnemu stanju. Če ste slabokrvne, posežite po katerem od naravnih pripomočkov za povečanje železa (sok rdeče pese, alga Spirulina) in redno kontrolirajte krvno sliko.

 

Pozitivna psihična priprava na dojenje je za uspešnost le-tega navadno večjega pomena kot fizična. Dojenje je sicer samoumevno in naravno kot le malokatera stvaritev narave, vendar je hkrati tudi umetnost, ki se je morata tako mamica kot otrok včasih šele naučiti. Za uspešno dojenje je potrebno predvsem dvoje: močna želja: “želim dojiti” in močno prepričanje:”dojila bom”. Uspeh je velikokrat odvisen od samozaupanja pa tudi od znanja, da ima vsaka ženska v normalni psihofizični kondiciji dovolj mleka, da prehrani svojega otroka. Materino mleko se namreč tvori po čudovitem zakonu ponudbe in povpraševanja. Mati naredi napako lahko le, če ne ponudi prsi otroku dovolj pogosto oz. vsakič, ko otrok to želi. Mnoge mamice, ki jim je “zmanjkalo mleka”, so pri dojenju gledale na uro in štele dnevne obroke. Če se njihov dojenček ni držal “pravilnega” vzorca hranjenja, so mu ponudile čaj po steklenički ali dudo. Tako otrok del svojih sesalnih potreb poteši drugod in prsi ne dobijo dovolj vzpodbude za proizvodnjo mleka. Miti o navajanju novorojenčka na red so velikokrat razlog za neuspeh pri dojenju, zato hranite svoje dojenčka po njegovi želji. Najbolje je, da se na tako miselnost pripravite že v nosečnosti. Pogovorite se o tem s partnerjem, starši in drugimi, ki bi vam utegnili kasneje deliti nasvete. Družite se s podobno mislečimi in utrdili boste samozavest, da ste sposobni dojiti svojega otroka in mu tako nuditi najlepše, kar mu je narava dala za vstop v življenje – varno naročje in toplino materinega mleka.

 

Prednosti dojenja za otroka

 

Materino mleko je brez dvoma najbolj prilagojena hrana in pijača za cloveškega mladička, saj vsebuje prav vse hranilne snovi, ki so potrebne za dojenčkov razvoj, v ravno pravih razmerjih. Bogato je tudi s številnimi protitelesci, zaradi česar dojeni otroci redkeje zbolijo in so tudi manj dovzetni za alergije. Raziskovalci so odkrili pozitivne vplive dojenja na zdravje tudi pri večjih otrocih in celo odraslih, ki so bili nekoč dojeni.

 

Dojenje je mnogo več kot le hrana. Izredno pomembna je tudi čustvena vez med otrokom in materjo, ki daje obema občutek, da sta še vedno eno. Zaradi slednjega se dojenček počuti varnega, kar je tudi temelj njegovega osnovnega zaupanja do sveta v nadaljnjem življenju.

 

Prednosti dojenja za mater

 

Dojenčkovo sesanje vpliva na krčenje maternice, zaradi česar se le-ta po porodu prej vrne v prvotno stanje. Tudi nevarnost hudih poporodnih krvavitev je pri doječih materah precej nižja. Z dojenjem materino telo porabi tudi precej kalorij, kar ji omogoča, da hitreje in na prijetnejši način izgubi morebitne odvečne kilograme, ki so se nabrali med nosečnostjo. Strokovnjaki poročajo tudi o dolgoročnih pozitivnih vplivih dojenja na ženske. Manjša je verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojke, rodil ali za osteoporozo.

 

Doječe matere so mnogokrat tudi bolj umirjene in spočite, saj med hranjenjem dojenčka počivajo, poleg tega pa na njihovo počutje ugodno vplivajo hormoni, ki se ob tem sprošcajo. Tesna povezanost med materjo in otrokom, ki se oblikuje med dojenjem, vpliva tudi na večjo občutljivost matere pri zaznavanju otrokovih potreb.

Na vrh

 

 

 

PRIPRAVA NA DOJENJE MED NOSECNOSTJO

 

Bodoče matere pogosto sprašujejo, kaj lahko v prid dojenju naredijo že med nosečnostjo. V telesnem smislu lahko pravzaprav naredijo zelo malo, saj telo že celo nosečnost skrbi za pripravo dojk na dojenje.

 

Zelo koristno pa je, da se ženske v tem času informirajo o dojenju ter si poskušajo najti krog ljudi, ki jo bodo tudi po porodu spodbujali in ji pomagali z nasveti. Najbolje je, če so to ženske, ki so tudi same dojile in imajo z dojenjem pozitivne izkušnje – to je lahko mama, katera od sorodnic, prijateljic, medicinska sestra, zdravnica ali svetovalka za dojenje.

 

Dobro je, če ženska že med nosečnostjo preveri, ali nima morda udrtih ali ploskih bradavic. Marsikateri dojenček ima lahko namreč zaradi tega težave s sesanjem.

 

Kot preizkus lahko ženska položi palec na vrhnji del in kazalec na spodnji del bradavičnega kolobarja, pri cemer prsta nežno stisne. Bradavica naj bi ostala pokončna oz. izbočena. Če se namesto tega splošči ali celo obrne navznoter, je dobro, če nosi nosečnica oz. doječa mati posebne bradavične školjke in izvaja t.i. Hoffmanovo vajo. Priporočamo, da se za nasvet v zvezi s tem obrnete na katero od svetovalk za dojenje. Drugi preprost preizkus je tudi opazovanje bradavic med spolnim vzburjenjem ali ob izpostavljenosti hladu. Če se bradavice ob tem izbočijo, o ploskih ali udrtih bradavicah ne govorimo.

 

Posebno utrjevanje bradavic z drgnjenjem, s hladnim prhanjem ali s posebnimi mazili ni potrebno oz. je lahko celo škodljivo. Pred bolečimi in poškodovanimi bradavicami se bo doječa ženska zavarovala, ce bo pravilno pristavila dojenčka k prsim in če bo vedela, kakšna je otrokova pravilna tehnika sesanja.

Na vrh

 

 

 

PRVO DOJENJE PO PORODU

 

Prvo dojenje je izziv tako za mater kot za otroka, saj se morata ob tem oba še marsikaj naučiti, predvsem pa se uskladiti. Priporočljivo je, da mati pristavi otroka k prsim čimprej po porodu. Sesalni refleks zdravega donošenega novorojenčka je običajno najmočnejši ravno 20 do 30 minut po rojstvu, zlasti če mati med porodom ni dobila farmacevtskih sredstev. Če ta idealni čas zamudimo, je lahko novorojenčkov sesalni refleks šibkejši. V primeru, da zdravstveni zapleti, do katerih je prišlo med porodom, ne omogočajo, da bi mati dojila takoj po porodu, lahko zamujeno nadoknadita tudi kasneje, ko bodo za to možnosti. Morda pa bosta potrebovala malo več spodbude in potrpljenja. Bistveno je, da mati želi dojiti in da verjame v koristnost tega procesa in v svojo sposobnost za dojenje.

Na vrh

 

 

 

PRAVILNO PRISTAVLJANJE DOJENCKA K PRSIM

 

Za uspešno dojenje – da bo otrok dobil dovolj mleka in da se prepreci vnetje bradavic pri materi – je najpomembnejše pravilno pristavljanje dojenčka k prsim. Ob prvem dojenju bo mati najverjetneje ležala na boku, otroka pa bo imela tesno ob sebi, z njegovo glavico v pregibu svojega komolca. V kateremkoli položaju doji, naj poskrbi, da bosta udobno nameščena, pri čemer lahko z dodatnimi blazinami, z nasveti in spodbudnimi besedami pomagata babica ali partner. Pomembno je, da je dojenček s celim telesom obrnjen proti materi, tako da se njuna trebuha dotikata. Otrokovo uho, rama in bok naj bodo v ravni črti, njegova usta pa naj bodo točno v višini bradavice, da se materi ne bo treba sklanjati ali da se novorojenčku ne bo treba naprezati, da bi dosegel bradavico. S prosto roko lahko mati prime dojko, ki je ob otroku, in z bradavico požgečka otrokovo spodnjo ustnico. Novorojenček refleksno široko razpre usta, kar je pravi trenutek, da ga mati nežno pritisne k sebi. Na ta način bo lažje zagrabil bradavico in velik del temnejšega kolobarja okrog bradavice. Ko bo začel sesati, naj mati preveri, ali dojenčkov jeziček objema spodnji del bradavice in ce so njegove ustnice obrnjene navzven.

 

Če je otrok pravilno pristavljen in pravilno sesa, naj mati ne bi imela bolečih bradavic. Če se ji zdi, da otrok ne sesa pravilno, ali če med dojenjem čuti bolečino, naj nežno prekine dojenje s pritiskom prsta na dojenčkovo bradico ali dlesen, tako da čeljust popusti. Nepravilno sesanje je treba prekiniti, ker lahko sicer povzroči poškodovanje bradavic, pa tudi tehniko sesanja je lažje popraviti prej kot kasneje.

Na vrh

 

 

 

PRVI DNEVI DOJENJA

 

Prve dni proizvajajo dojke rumenkasto tekočino – kolostrum. Le–tega je količinsko zelo malo, le nekaj žlick pri vsakem dojenju. Pa vendar je to vse, kar zdrav, donošen novorojencek potrebuje, dokler v dojkah ne začne nastajati pravo mleko. Kolostrum je namreč izredno bogat s hranilnimi in imunološkimi snovmi. To, da novorojenčkov želodcek ni poln, ga spodbuja, da želi pogosto sesati pri prsih. Na ta način si zagotovi dovolj hranljivih snovi, obenem pa dobijo dojke veliko dražljajev in začnejo prej proizvajati zrelo mleko.

 

Idealno je, če porodnišnica omogoča sobivanje novorojenčka in matere podnevi in ponoči. Tako se lahko že v samem začetku vzpostavi naraven ritem povpraševanja in ponudbe mleka, ki se od dojenčka do dojenčka razlikuje. Novorojenčki naj bi se dojili vsaj 8 do 12 krat v 24 urah. V primeru, da novorojenček spi vec kot 2 do 3 ure skupaj, naj ga mati poskusi nežno zbuditi, po možnosti v fazi njegovega rahlejšega spanja (ko pod vekami opazi premikanje očesnih zrkel, ko premika ustnice, roke ali noge).

 

Priporočljivo je, da novorojenček zadovolji vse svoje potrebe po sesanju pri materinih prsih – tako imajo dojke dovolj dražljajev za proizvodnjo mleka, dojenček pa ni zmeden zaradi različnih tehnik sesanja. Duda, cucelj na steklenicki ali poseben nastavek za bradavice zahtevajo namreč drugačno tehniko sesanja, kar lahko negativno vpliva na sesanje pri prsih. Če iz kakršnega koli razloga dodajate dojenčku, ki je mlajši od 6. tednov še kakšno drugo tekočino, priporočamo, da to storite po žlicki, s pomocjo kozarččka ali kapalke.

 

V zadnjem casu v nekaterih porodnišnicah zelo pogosto svetujejo uporabo bradavičnih nastavkov za dojenje. Svetovalke za dojenje pri La Leche League International jih močno odsvetujemo, saj dolgorocno pogosteje povzročijo težave, kot pa da bi jih rešili. Materine prsi dobijo ob otrokovem sesanju preko nastavka mnogo manj dražljajev, ki sporočajo ustreznim centrom v možganih, kolikšno je povpraševanje po mleku. Tudi izcejalni refleks je počasnejši in šibkejši. Poleg tega se otrok navadi drugačne tehnike sesanja, ki jo je kasneje težje popraviti. Omenjeni nastavki pa lahko vodijo tudi do infekcij bradavic. Če se le da, naj mati ne uporablja nastavka, ampak naj prosi medicinske sestre za pomoč pri dojenju brez njega. V primeru, da mati že doji z nastavkom, se lahko z učinkovitimi tehnikami za navajanje dojenčka za dojenje brez nastavka seznani pri svetovalkah za dojenje ali pri materah, ki so ta problem že uspešno premagale.

Na vrh

 

 

 

PREHRANA DOJEČE MATERE

 

Doječa mati bo verjetno slišala v svoji okolici številne nasvete v zvezi s tem, kaj in koliko naj je in pije, da bo imela čimveč mleka in da bo to čimbolj ugodno za dojenčka. Pa vendar je najboljši nasvet ta, naj se pri pitju ravna po svoji žeji, pri hrani pa po splošno veljavnih načelih zdrave prehrane.

 

To pomeni, da se ji ni treba siliti z ogromno količino tekočine, čeprav naj ženska poskrbi, da na pitje ne bo pozabila. Mnoge mamice si v ta namen na več mestih pripravijo pijačo, zlasti ob prostoru, kjer običajno dojijo. To so lahko voda, razredčeni sadni ali zelenjavni sokovi, čaji, juhe ali kompoti. Izogibati se velja pijačam, ki vsebujejo mehurčke, umetna sladila in večje količine kofeina.

 

Hrana naj bo raznovrstna, pridelana na cimbolj zdrav način in ne preveč razkuhana. V nasprotju z razširjenim prepričanjem lahko doječe matere jedo tudi surovo sadje in zelenjavo, različne vrste žitaric in mesa. Izogibajo naj se tiste vrste hrane, za katero sumijo, da morda otroku povzroča težave (najpogosteje je to kravje mleko in izdelki iz njega, pšenica, jajca, agrumi, čokolada…).

 

Običajno traja kar nekaj tednov, da postaneta mati in dojenček dobro uigran doječi par. Zato naj matere, če se le da, ne obupajo prehitro, če ne gre vse tako, kot so si predstavljale. K sreči imajo čedalje več možnosti, da pridejo do kakovostnih informacij in koristnih nasvetov, če se znajdejo v težkih situacijah.

 

Materam polagamo na srce, naj zaupajo predvsem sebi in svojim naravnim telesnim, psihičnim in duhovnim sposobnostim, ki so odigrale svojo vlogo že od spočetja, celotne nosečnosti, poroda, in imajo velik pomen tudi pri dojenju, vzgoji in skrbi za otroka. Skupaj s partnerjem naj uživata v skrbi za malo bitje, ki jima ponuja neomejene izzive za njun osebni, partnerski in skupni družinski razvoj.

 

 

VRSTE PORODNE ANALGEZIJE

 

V porodnišnicah imajo za lajšanje porodne bolečine različne postopke. Poleg psihoprofilakse, hipnoze, TENS in akupunkture so bolj ali manj razvite inhalacijska analgezija, “lajšanje bolečine” s sedativi in trankvilizanti, lajšanje bolečine s sistemskim dajanjem opioidov in regionalna analgezija.

 

Dobra porodna analgezija mora biti dovolj učinkovita in obenem čim manj neprijetna in čim manj toksična za porodnico in posebej za plod. Učinkovine, ki jih uporabljamo, naj bi imela čim manj stranskih učinkov in naj ne bi v učinkovitih odmerkih prehajale skozi placento.

 

Ob upoštevanju navedenih zahtev je kontinuirana regionalna analgezija z nizkimi koncentracijami lokalnega anestetika ob eventuelnem dodatku nizkih odmerkov opioidov metoda izbora za lajšanje porodne bolečine.

 

 

IZBOR UČINKOVIN ZA REGIONALNO ANALGEZIJO

 

Lokalni anestetik

Bupivacaine je najpogosteje uporabljen lokalni anestetik za regionalno analgezijo v porodništvu. Učinkuje sorazmerno hitro in dolgotrajno, povzroča nepopolno motorično blokado, analgezija je zadovoljiva tudi pri nižjih koncentracijah anestetika. 0,5% – na raztopina ima močan analgetični učinek, pri mnogih porodnicah pa povzroča precejšnjo motorično blokado. 0,25% – na raztopina učinkuje zadovoljivo analgetično in običajno ne povzroča moteče motorične blokade. Nižje koncentracije bupivacaina so primerne za vzdrževanje analgezije v obliki ponavljajočih se odmerkov ali kontinuirane infuzije.

 

Opioidi

Uporaba opioidov za regionalno analgezijo ni splošno zadovoljujoča. Morfin v odmerkih do 10 mg epiduralno povzroči le zmerno analgezijo. Fentanyl v odmerkih 100 – 200 mcg epiduralno učinkuje analgetično v 10 minutah, učinek pa traja 60 – 140 minut. Analgetični učinek fentanyla je običajno zadovoljiv tako v prvi kot drugi porodni dobi, ni pa zadosten za instrumentalno ali operativno dokončanje poroda. Po poročilih nekaterih avtorjev se lahko v polovici primerov pojavijo stranski pojavi, kot so srbečica, slabost, bruhanje, zastoj urina in utrujenost.

 

Adjuvantna zdravila

Uporabljata se adrenalin v mešanici z lokalnim anestetikom v koncentraciji 1:200.000 za podaljšanje in povečanje učinka lokalnega anestetika in natrijev bikarbonat za dosego hitrejšega učinka lokalnega anestetika.

 

 

INDIKACIJE ZA REGIONALNO ANALGEZIJO

 

Osnovna indikacija je bolečina. Med druge indikacije sodijo obolenja matere, ploda in porodniški razlogi.

 

Matere z obolenjem srca porodna analgezija zaščiti pred večjim stresom, tiste z obolenjem dihal pred prekomerno hiperventilacijo, matere z nevrološkim obolenjem pa pred povišanim znotrajlobanjskim tlakom. Med indikacije sodi tudi preeklampsija z zvišanim arterijskim tlakom.

 

Med anomalijami ploda je indikacija slabša razvitost ploda. Porodniške indikacije vključujejo prekomerno podaljšan in boleč porod ter distocijo (nekoordinirano krčenje maternice).

 

 

KONTRAINDIKACIJE ZA REGIONALNO ANALGEZIJO

 

Med glavne kontraindikacije sodijo motnje strjevanja krvi in nekatera nevrološka obolenja, pri katerih je kontraindicirana regionalna anestezija. Regionalna analgezija je kontraindicirana tudi pri prejšnjem carskem rezu ali drugi operaciji na maternici zaradi zabrisane bolečine ob možni rupturi maternice. Kontraindicirana je tudi, če ekipa ne obvlada tehnike regionalne analgezije in če zaradi nezadostnega znanja ali neustrezne opreme ni sposobna ukrepati v primeru zapletov (npr. hipotenzija, depresija dihanja, alergična reakcija).

 

 

STRANSKI UČINKI REGIONALNE ANALGEZIJE

 

Med stranskimi učinki epiduralne analgezije so za porodnico in otroka najbolj pomembne spremembe v dinamiki krvnega obtoka. Nevarnost znižanega krvnega tlaka (hipotenzije) se lahko potencira še s sindromom spodnje vene kave.

 

Epiduralna analgezija naj ne bi bistveno vplivala na popadke med normalnim porodom, oslabi pa jih lahko hipotenzija zaradi neustreznega pretoka krvi skozi maternico.

 

IZVEDBA EPIDURALNE ANALGEZIJE

 

Epiduralni kateter običajno vstavimo ob začetku poroda. Pred vstavitvijo katetra

običajno vstavimo intravensko kanilo in porodnici damo ustrezno infuzijo (500 – 1000 ml kristaloidov). Kateter vstavljamo v ledvenem predelu hrbtenice na nivojih L3/4 ali L4/5. Porodnica sedi ali leži na boku. Po ugotovitvi epiduralnega prostora z metodo popuščanja upora potisnemo kateter ne večkot 4 cm v epiduralni prostor. Lego katetra testiramo z aspiracijo in s testnim odmerkom lokalnega anestetika (2 ml lidocaina 2%) in adrenalina (1:200.000).

V prvi porodni dobi injiciramo 10 ml bupivacaina 0,25%. Analgezijo nato običajno vzdržujemo z nadaljnjimi injekcijami manj koncentriranega bupivacaina (0,125%).Količino in koncentracijo anestetika določamo glede na učinek prvega odmerka.

 

Dodajanje opioidov zmanjša potrebe po lokalnem anestetiku, zato je možna ob uporabi opioidov uporaba manj koncentriranega anestetika in s tem manj učinkovita motorična blokada. Opioide z lokalnim anestetikom v nizkih koncentracijah ali samo opioide v fiziološki raztopini dodajamo obvezno v drugi porodni dobi, ko je pomembno, da je v zadostni meri ohranjena tudi mišična moč porodnice. Običajno uporabljamo fentanyl v odmerkih od 0,05 – 0,10 mg v 10 ml bupivacaina 0,125% ali v 10 ml fiziološke raztopine.

 

Med izvajanjem porodne analgezije kontinuirano spremljamo učinke blokade in porodničine ter plodove življenjske funkcije ter ob motnjah ustrezno ukrepamo.

 

V primeru zastoja poroda in potrebe po operativnem posegu lahko nadaljujemo z epiduralno anestezijo.

 

 

ETIČNI VIDIKI EPIDURALNE ANALGEZIJE

 

Ena od osnovnih nalog vseh zdravnikov je lajšanje bolečin. Tudi bolečina med porodom, čeprav ni nujno da je posledica patološkega dogajanja, sproži v porodničinem organizmu in pri porajajočemu se otroku mnogo negativnih procesov, ki jih lahko brez škode za mater in otroka s primerno metodo lajšanja bolečin preprečimo. Epiduralna analgezija z nizkimi koncentracijami lokalnega anestetika in nizkimi odmerki opioidov je dovolj učinkovita, ne zmanjša mišične moči porodnice, pravilno izvedena bistveno ne podaljša poroda, ne povzroči zastoja poroda in ne vpliva zavirajoče na življenjske funkcije novorojenca.

 

Epiduralna analgezija je dovolj učinkovita in varna, da jo v primeru neobstoječih kontraindikacij lahko priporočamo kot metodo izbora za lajšanje bolečin med porodom. Vsaka žena bi morala imeti pravico do lajšanja bolečin med porodom.

 

Porodnice naj bi bile v materinski šoli seznanjene o možnostih lajšanja bolečin med porodom in o možnostih epiduralne analgezije. Tiste, ki bi to metodo nameravale izbrati, bi se morale vsaj 14 dni pred porodom obvezno osebno pogovoriti z anesteziologom, ki bi metodo natančneje predstavil in jo glede na porodničino stanje, njene želje, pričakovnja in morebitna spremljajoča obolenja tudi priporočal ali odsvetoval. Na porodničino željo je lahko pri pogovoru prisoten tudi porodničin partner.

 

Potreben je tudi dogovor med porodnico in anesteziologom o komunikaciji tik pred porodom.

 

O dogovoru morata biti seznanjena tudi porodničar in babica, ki morata prav tako soglašati z želeno metodo lajšanja bolečin in sodelovati pri njeni izvedbi.

 

 

ALI LAHKO PONUDIMO EPIDURALNO ANALGEZIJO VSAKI PORODNICI?

 

Zaželjeno bi bilo, da bi lahko ponudili epiduralno analgezijo za lajšanje bolečin med porodom vsaki porodnici, če za to pri porodnici ne bi bilo kontraindikacij. Toda, za izvajanje epiduralne analgezije bi morali imeti nepretrgoma na razpolago anesteziologa, ki bi bil suveren v izvajanju porodne epiduralne analgezije in ki takrat, ko bi bil zadolžen za lajšanje bolečin med porodom, ne bi bil zadolžen še za anesteziološke posege v drugih vejah tako urgentne kot planirane operative.

 

Zametki usposobljenih ekip v nekaterih slovenskih bolnišnicah že obstajajo. Sporadično se epiduralna analgezija med porodom že izvaja. V mariborski porodnišnici vedno bolj pogosto. Metodo porodnice ugodno ocenjujejo in prav zato postaja vedno bolj popularna. Tudi porodničarji in babice vedno bolj zaupajo epiduralni analgeziji. Toda to ni dovolj.

 

Potreben bo dogovor med vodstvom bolnišnice, porodničarji in anesteziologi o možnostih sodelovanja in načinu organiziranja nepretrgane dejavnosti. Na anesteziološki strani kljub potrebnim kadrovskim okrepitvam vsaj v prehodnem obdobju brez povečanih obremenitev ne bo šlo. Vse to pa žal tudi stane. Na potezi so zavarovanke in zavarovalnica.