Zdravljenje shizofrenih bolnikov sloni na štirih temeljih:
– Zdravila
– Individualno svetovanje
– Rehabilitacija in
– Podpora družine

Bolniki prijemanju zdravil (nevroleptiki, anksiolitiki, antidepresivi ali stabilizatorji
razpoloženja) opisujejo, da ne morejo jasno misliti, čustvovati in, da jim manjka spontanosti.
Pri posameznih bolnikih so opazili neugodno subjektivno reagiranje ob pričetku zdravljenja,
kar je vplivalo na odklanjanje zdravljenja tudi kasneje.
Opustitev jemanja nevroleptične terapije je lahko popolna ali delna. Nekateri bolniki
prekinejo jemanje zdravil za določeno obdobje oziroma se pri odmerjanju zdravil ne držijo
navodil.

Kot popolno nesodelovanje se šteje tedaj, ko bolnik opusti vso terapijo nanaša pa se tudi na
neupoštevanje drugih navodil oziroma pristopov zdravljenja.

VZROKI NESODELO VANJA
Sodelovanje in skrb bolnika s strani družinskih članov je pozitivno vplivala na pojavljanje
relapsov ne pa na samo upoštevanje navodil prijemanju zdravil. Tudi slab ekonomski status
in nezaposlenost vplivata na sodelovanje pri zdravljenju shizofrenih bolnikov.
Razlog za opustitev terapije je povečanje telesne teže, motnje v spolnosti ali pa bolnik
preneha jemati zdravila preprosto zato ker jim pripiše svoje psihiatrične težave ali pa je
prepričan, da ga zdravila zastrupljajo. Pri zdravljenju bo dobro sodeloval le dobro informiran
bolnik zato je pomembno da se med bolnikom in terapevtom vzpostavi zaupljiv odnos in, da
je bolnik enakopraven sodelavec v procesu zdravljenj^ ki soodloča o vrsti in odmerku
zdravila.

V proces zdravljenja je potrebno vključiti tudi bolnikove svojce jim razložiti naravo bolezni in
nujnost jemanja nevroleptikov.
Občutljivejši bolniki pogosto navajajo motnje v koncentraciji, spominu, govoru in drugih
kognitivnih funkcijah. Ob prisotnem depresivnem sindromu se občutek le teh ojači, bolniki jih
delno predpisujejo terapiji in to zavračajo.

KAKO IZBOLJŠATI SODELOVANJE BOLNIKOV PRI ZDRAVLJENJU
Sodelovanje bolnikov lahko izboljšamo tako, da se zavedamo nesodelovanja in jih poskušamo
zmanjšati oziroma odpraviti. V večini primerov pomaga izobraževanje, vodenje dnevnika o
stranskih učinkih in o nihanju razpoloženja ali pa poskušamo z nagrajevanjema sodelovanje
(cigarete, kava in denar).

POMOČ PRI UČENJU
Pomembno vlogo ima medicinska sestra kot zdravstvena vzgojiteljica, ki bolnika uči zlasti o ohranjanju zdravja in rehabilitaciji s tem pa podpira načrt zdravljenja, kije bil narejen skupaj z bolnikom. Pomembno je tudi delo s svojci, ki se začne takoj, ko je bi bolnik sprejet na oddelek. Način dela so tudi skupinska srečanja svojcev kjer poiščejo odgovore na vprašanja in se poučijo.

ZAKLJUČEK
Nesodelovanje pri zdravljenju vpliva na povečane stroške zdravljenja zaradi relapsov kar je vzrok za pogostejše sprejeme ter bolnišnično zdravljenje in je zagotovo negativna posledica tako za bolnika shizofrenika kot zdravstveni sistem v smislu povečanih stroškov.
Na bolnika s shizofrenijo moramo gledati kot na partnerja v rehabilitacijskem procesu, ki skupaj s svojo družino, strokovnjaki in prostovoljnimi udeleženci obvladuje simptome bolezni. Zdravljenje in zdravstvena nega naj bi bila individualno prilagojena vsakemu posamezniku. Samo z enakopravnim sodelovanjem različnih strokovnjakov lahko bolniku zagotovimo najboljši izid bolezni in s tem večjo kakovost življenja.