Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol https://srednja.zdravstvena.info


  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih
  • Varovanje zasebnosti


Rak dojk

August 4th, 2013 v Zdravstvena nega žene |

Natisni to objavo Natisni to objavo

Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in s tem tudi najpogostejši vzrok smrti, v primeru prepoznega odkritja. Da bomo to številko zmanjšali si moramo prizadevati, za čim večjo osveščenost žensk.
Ženske je potrebno že zgodaj poučiti, da raka dojke najlažje odkrijejo same, z rednim mesečnim pregledovanjem.
Bolezen ne prizadene ženske le telesno, ampak se dotakne tudi njenih čustev, odnosa do soljudi, njene samopodobe, počutja in razmišljanja.

KAKO PRIDE DO RAKA?

Do raka pride zaradi okvar na genih. Ko pride do prave kombinacije napak se celica spremeni v rakasto. Rakave celice se nato začnejo nenadzorovano razmnoževati in vraščati v sosednja tkiva. Čez čas maligne celice začnejo prodirati v različne organe, kjer nastanejo novi tumorji.

 

KATERE OSEBE SO OGROŽENE?

–          starejši nad 50 let

–          dedna pogojenost

–          zgodnji nastop menstruacije in pozna menopavza

–          rojstvo prvega otroka v poznih letih

–          odsotnost dojenja

–          nadomestna hormonska terapija

–          prevelika teža

–          kajenje

–          čezmerno pitje alkohola

–          zdravljenje z obsevanjem pred 30 letom

KAKO ZMANJŠAMO DEJAVNIKE TVEGANJA?

–          DOJENJE, v primeru, da ženska doji, dlje kot eno leto

–          ŠTEVILO PORODOV: če ženska rodi najmanj petkrat

–          TELESNA DEJAVNOST, saj telesna dejavnost vzdržuje energijsko ravnovesje in normanlno telesno težo.

 

KAKO PREPOZNAMO RAKA DOJK?
Najpogostejše spremembe, ki kažejo na raka dojk so:

–          zatrdlina ali več zatrdlin v dojki

–          izcedek iz bradavice

–          ugreznjene bradavice

–          oteklina in rdečina

 

STADIJI RAKA DOJK:

  1. ZGODNJI RAK DOJK (1, 2 IN 3 A)

Rak je v tej fazi omejen na dojko in podpazdušne bezgavke.

  1. LOKALNO NAPREDOVANI RAK DOJK (stadij 3 B)

Tumor je večji od 5 cm. Oseba ima tudi povečane podpazdušne in nadključnične bezgavke.

  1. METASTAZNI RAK DOJK (stadij 4)
    Rak dojke, ki je je razširil svoje zasevke v različne organe.

ZDRAVLJENJE RAKA DOJKE:

Zgodnji rak dojk zdravimo kirurško, ker pa je ze dolgo znano da je rak dojk bolezen celega telesa, bolezen po operaciji zdravimo še z zdravili.
Poznamo tudi zdravljenje raka z obsevanjem, z njim zdravimo neinvazivne vrste raka. Namen obsevanja pa je uničiti maligne celice v preostali dojki in preprečiti ponovitev bolezni.
Sistematsko zdravjenje uporabljamo, kot dopolnilno zdravljenje po predhodnem lokalnem zdravljenju. Delimo pa ga na kemoterapijo, hormonsko in biološko terapijo.

 

SAMOPREGLEDOVANJE DOJK
Samopregledovanje dojk je zelo pomembno za zgodnje odkrivanje raka na dojkah, zato bi moralo priti v mesečno rutino vsake ženske. Začele naj bi ga izvajati po 20. letu starosti. Najbolj priporočljivo je takoj po končani menstruaciji, saj so takrt dojke najmanj občutjive. Ženske v menopavzi pa naj si dojke pregledujejo vsak mesec na isti dan.

Postopoma se ženska navadi, kako njena dojka izgleda in kakšna je na otip. Ko se jih navadi, zlahka zazna vsako spremembo. Pomembno je, da se ne prestraši vsake bulice, saj so v veliko primerih benigne, kar pomeni, da niso rakvega izvora. Vendar je vseeno priporočljivo, da se o zatrdlini, ki je vedno na istem mestu in se ne spreminja z menstrualnim ciklusom posvetujemo z zdravnikom.

Zmotno je če mislimo, da rak boli,

 

KDAJ K ZDRAVNIKU?

  • Če opazite zatrdlino, ki jo otipljete večkrat na istem mestu in se ne spreminja z menstruacijo.
  • Če opazite izcedek pri eni ali na obeh bradavicah
  • Če opazite uvlečeno bradavico.

SAMOPREGLED DOJK
Najprimernejši čas za pregledovanje dojk je po kopanju, prhanju ali po negi kože s kremo, saj vlažna ali namazana koža omogoča lažji pregled.

  • Najprej slečeni do pasu stopimo pred ogledalo in si dobro ogledamo dojki.
  • Najprej s spuščenimi rokami; pozorni smo na bolečino, nenadno povečanost ene dojke, pomarančno kožo, gubanje ali jamice, rdečino, izpuščaje, ranice, vbočitev bradavice, izdcedek iz bradavice, ter na morebitno oteklino nadlahti ali podpazduhe
  • Nato dvignemo roke in upazujemo, če se je mogoče sedaj pojavila kaksna sprememba
  • Nato ležemo na hrbet in si eno ramo roke podložimo z blazino ali zvito brisačo, roko pa iztegnemo nad glavo. Pregledovali pa bomo z drugo roko nasprotno dojko. Za pregledovanje uporabimo blazinice kazalca, sredinca in prstanca. Pazimo, da nismo pregrobi. Bolj, kot na to kaj tipamo moramo biti pozorni ali tipamo enake simetrične strukture na obeh straneh.
  • Najprej pretipamo zgornji notranji del ene dojke. Začnemo pri prsnici in potujemo proti bradavici, nato pretipamo še okolico bradavice same.
  • Nadaljujemo s tipanjem spodnjega dela notranje dojke, zopet od prsnice proti bradavici.
  • Roko spustimo ob bok in tipamo zgornji del dojke od pazduhe proti bradavici.
  • Nato pretipamo se spodnji del od pazduhe proti bradavici.
  • Nato roko malce odmaknemo, da lahko potipamo se podpazdušno vdolbino.

MAMOGRAFIJA

KAJ JE MAMOGRAFIJA?
Mamografija je najučinkovitejša rentgenska metoda pregledovanja dojk. Spremembo v dojkah, lahko odkrije še preden bi jo ženska lahko zatipala.

KDAJ NA MAMOGRAFIJO?
Največja vrjetnost, da zbolimo za rakom dojke je med 50. in 69. letom, zato je takrat priporočljivo, da gremo na mamografski pregled najmanj vsako drugo leto. Med 40. in 49. letom pa po presoji zdravnika.
Pri mlajših ženskah je mamografija manj pregledna, saj je dojka takrt še pod vplivom hormonov in je zato gostejsa.

KDAJ JE NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZA SLIKANJE DOJK?
Najkakovostnejši posnetki nastanejo v prvi polovici menstrualnega ciklusa in sicer od 5. do 15. dne.
Slikanje pred menstruacijo je pogosto boleče, saj so dojke napete. Poleg tega pa tudi posnetki niso kakovostni.

KAKO POTEKA PREGLED?
V centru za bolezni dojk nas sprejme zdravstveni administrator, kateremu odgovorimo na nekaj vprašanj: o morebitnih težavah, o dedni nagnjenosti, prejšnjih operacijah, poškodbah dojk itd.
Nato nas pregleda zdravnik in oceni ali je slikanje potrebno.
Za slikanje se slečemo do pasu. Pomembno je tudi, da pred slikanjem nismo uporabljali deodorantov, parfumov ali pudrov, saj so njihovi majhni delci vidni na posnetkih, kar pa lahko moti zdravnika pri presoji.
Slikamo v dveh projekcijah in sicer v poševni in navpični smeri. Aparat dojko stisne, tako da se tkivo razpre in s tem se poveča preglednost tkiva. Večina žensk ob tem čuti le neprijeten občutek, ki traja le kratek čas.


Napišite komentar

You must be logged in to post a comment.


  • Išči

    Results

  • Kategorije

    • Pošlji gradivo
    • Farmakologija
    • Diagnostično terapevtski posegi
    • Psihologija
    • Infekcijske bolezni
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Prva pomoč
    • Seminarske naloge
    • Geriatrija
    • Psihiatrija
    • Življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    • Zdravstvena nega žene
    • Angleščina
    • Poklicna matura
    • Zdravstvena nega
    • Anatomija in fiziologija
    • Zakonodaja in kakovost v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Higiena in mikrobiologija
    • Vzgoja za zdravje
    • Dietetika
    • Praktični pouk
  • Oglej si

  • Lajkej na FB

  • Ključne besede

    anatomija bolezen bolnik bolnišnica diareja dojenček duševne motnje hranjenje infekcija infekcijske bolezni kirurg medicina mikrobiologija motnje nega nega otroka nega žene nosečnost okužba operacija otrok poklicna matura praksa praktični pouk preventiva psihiater psihiatrija psihologija seminarska naloga seminarske naloge test vitalne funkcije vzgoja za zdravje zdravila zdravljenje zdravnik zdravstvena nega zdravstvena nega infekcijskega bolnika Zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika zdravstvena nega žene zdravstvo zn življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    Dodaj to spletno stran med priljubljeneDodaj to spletno stran med priljubljene


    Zapiske pošljite in pripišite v kateri predmet spadajo:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )













Vse informacije na spletni strani so namenjene dijakom na srednjih zdravstvenih šolah po Sloveniji zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.