1. Anatomija srca

Srce v grobem delimo na levo in desno polovico srca. Vsaka polovica je sestavljena iz atrija (preddvora) ter ventrikla (prekata). Levo in desno polovico srca loči opna imenovana srčni pretin (lat. septum cordis). Pri normalnem srcu na tej opni ni nobene patološke odprtine (šant-patološka povezava med levo in desno polovico srca). Torej se pri normalnem srcu ne mešata venska in arterijska kri.

2. Fiziologija srca: Kri pride iz telesa v srce preko dveh zbiralnih ven (zg. in sp. vena cava), ki vodita v desni atrij. Iz desnega atrija gre kri preko trojadrne zaklopke v desni ventrikel, iz desnega ventrikla pa preko pulmonalne zaklopke po pulmonalni arteriji, ki se razveja v desno in levo pljučno arterijo v pljuča. Tam se kri oksigenira s kisikom.
4. Iz pljuč nato pride kri iz leve in desne polovice pljuč po zg. in sp. pulmonalni veni v levi atrij. Preko dvojadrne zaklopke pa gre nato kri v levi ventrikel. Iz levega ventrikla pa preko aortne zaklopke po aorti po telesu. Vse te faze potovanja krvi preko srca potekajo v dveh osnovnih fazah: sistoli in diastoli.
6. Sistola je, ko srce stisne kri po telesu in v pljuča. Takrat so zaklopke zaprte! Diastola pa je ko se srce za trenutek razširi in se napolni z novo dozo krvi. Takrat so zaklopke odprte! Leva in desna polovica srca ne glede na to, da sta ločeni kot samostojni enoti delujeta sočasno. To pomeni da v obeh polovicah sočasno poteka diastola in sistola. Se pravi, da srce deluje enotno.

Desni ventrikel je nekoliko manjši in manj močan od levega ventrikla zato, ker rabi manj moči za črpanje krvi do pljuč, kot pa levi ventrikel, ki mora črpati kri po celem telesu. Iz tega izvemo, da je tudi pritisk v desnem ventriklu manjši kot v levem.

3. Defekt septuma ventrikla–okno med levim in desnim ventriklom (patološka odprtina na srčnem pretinu). Ker vemo, da je pritisk v levem ventriklu večji kot v desnem je v tem primeru šant iz leve v desno.

Posledice defekta:

-slabši telesni razvoj

-dispnea (tahipnea)

-težave pri sesanju

Operativna poprava napake:

-operacija je tehnično zahtevna

-stranski vstop v srce

– srce pri operaciji miruje

-čez patološko odprtino zašijejo teflonsko krpico, ki ostane tam za vedno

-med operacijo se vzpostavi ekstrakorporalna cirkulacija (krvni obtok speljejo izven telesa za čas operacije)

-visoka uspešnost

4. Odprt ductus botalli

Patološka povezava med aorto in pljučnim deblom (pljučno arterijo). Navadno se ductus botalli po rojstvu v parih dneh sam zapre.

-pogosta okvara zaradi infekcije z rubeola virusom (virus ošpic)

-levo desni šant-ker vemo, da aorta poteka iz levega ventrikla je tam večji pritisk kot v desnem ventriklu iz katerega poteka pljučno deblo, zato je šant iz leve v desno! Ker pa je ta povezava narejena na pljučnem deblu je posledično povečan pritisk v pljučnih arterijah-posledica tega pa je 2-3x večji pretok krvi skozi pljuča in tudi preobremenjen pljučni krvni obtok.

5. Tetralogija fallot (4 napake v enem srcu)

-stenoza arterie pulmonalis (pljučna arterija): v tem primeru je zožena zaklopka pljučne arterije

-defekt septuma ventrikla

-dekstraponirana aorta-neoksigenirana kri (nenasičena s kisikom) teče iz desnega ventrikla v aorto

-hipertrofija (povečanje) desnega ventrikla

Potek te napake: ker je tu zožena zaklopka pulmonalne arterije mora desni ventrikel močneje stisniti kri, da lahko isto količino krvi spravi skozi zožen del pljučne arterije, se pravi se poveča pritisk v desnem ventriklu, ki v tem primeru postane večji kot v levem ventriklu. Zato je pri tej napaki šant iz desne v levo! Ker desni ventrikel ne zmore dalj časa s svojo normalno močjo vzdrževati toliko večjega pritiska se čez nekaj časa poveča oz. hipertrofira.

Operacija:

-razširitev arterie pulmonalis

-zakrpanje srčnega pretina na območju ventriklev

-ko se odpravita ti dve napaki se posledično tudi zmanjša povečan desni ventrikel in tudi aorta ni več dekstraponirana, ker se skozi njo nič več ne pretaka kri iz desnega ventrikla.

6. Stenoza in regurgitacija zaklopk

Stenoza – zoženje zaklopke, to pomeni, da se zaklopka ne odpre do konca, kri zato teče hitreje in proizvaja šume, ker je zaklopka zožena moti normalno cirkulacijo skozi zaklopko.

Regurgitacija – zaklopka se ne zapre dovolj, zato se kri vrača nazaj, kar pomeni večjo obremenitev za srce ker mora npr. 2x črpati eno in isto kri, ker se ta vrača nazaj

-v obeh primerih je obremenjen spodnji del srca (ventrikla)

Zdravljenje:

-stenoza – razširitev zožene zaklopke

-regurgitacija – staro zaklopko se nadomesti z živalsko ali umetno zaklopko, v tem primeru pacient dobiva antikoagulantno terapijo doživljensko. Zato ker se na umetnih zaklopkah radi delajo krvni strdki.

Ne zdravljenje vodi v srčno popuščanje (insuficienco).