- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Prikaz primera iz prakse

Bolnik, star 24 let, je bil tretjič sprejet na KOKP, sprejemni moški oddelek.

NEGOVALNA ANAMNEZA BOLNIKA

Bolnik je študent teologije. Živi z mamo, babico, dedkom in invalidno teto, ki ji večkrat priskoči na pomoč. To mu daje energijo, počuti se koristnega. Bolnik je bil rojen kot edinec v družini (mama- ekonomist, oče-arhitekt). Starša sta se ločila, ko je imel 3 leta in od takrat je očeta videl le občasno. O njem tudi ne želi govoriti saj ga sovraži. Oče je občasno užival alkohol. Je neprijazen in nasilen. Večkrat je bil priča pretepa mame (svojo ženo). In zaradi tega se zelo boji policistov, saj so morali večkrat posredovati. Kot otrok je bil vedno odličen in super odličnjak. Vsi so ga imeli radi, tako v šoli, doma in vrstniki. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo Poljane, ter uspešno zaključil maturo, nato se je vpisal na Teološko fakulteto, katero je zaradi bolezni nehal obiskovati. Zaradi hospitalizacij je veliko izostal od pouka in je moral letnik ponavljati, kar ga je zelo prizadelo. V času učenja ni jemal tablet, da se je lažje učil. Fakulteto želi zaključiti saj mu veliko pomeni. Kriminalist mu je strgal diplomo in se zato zelo boji policistov. Od leta 1997 se zdravi v KOMZ, KOKP, Begunje- 2 krat, zadnjič leta 1998. Zadnje čase je bil doma zelo nemiren, prepiral se je z mamo. Kadar čuti napetost je agresiven do sebe (grozi z nožem) in do svojcev (babici je grozil z nožem, teti je zlomil nogo, razbil telefon). Kasneje mu je hudo in dejanja obžaluje. Večkrat je že pomislil na samomor, češ da bi temu naredil konec. Tudi vzrok zadnje hospitalizacije je bil poskus samomora z zaužitjem večje količine tablet in kolonjske vode. Samo zato, da bi prišel v bolnico. V bolnico je prišel v spremstvu mame in reševalcev. Ob sprejemu je bil zelo vznemirjen, prestrašen, nepristen, čutil je gomazenje kač.
Vedno ko pride mama k njemu na obisk je jezav in odklanja pomoč. Še vedno kliče mamo, »mamica« in je zelo navezan nanjo.

OCENA TRENUTNEGA STANJA

Misli mu drvijo kot Soča, želi tablete, ki bi misli ustavite. Zdi se mu, da se mu vse ponavlja, leto je isto kot lani in drugo leto bo isto kot letos. Odnosi v družini so dobri, dal bi številko 4, da se z mamo, babico, dedkom in teto dobro razume. Slabe ima odnose s sosedi, v šoli pa se dobro ujamejo. Živi v hiši, z mamo, očeta pa nima. Ne kadi in ne uživa alkohola. Zelo rad vidi da pride mama na obisk, ker je zelo navezan nanjo.
Na glavi ima bulico, prvo reče da je verjetno lojnica zamašena, nato da je to mogoče tumor, ali pa da je stimulator, ampak saj to mu nebi nihče dal na glavo, saj ni možno.
Zanima ga katera je tabletka, ki jo je dobil za zajtrk: belo-zelena kapsula.
Govori hitro, brez povezave in ga vse zanima in veliko sprašuje.
Med pogovorom je rekel, da se tu počuti varnega pred vsemi. Rad bi še ostal tukaj dokler se stanje ne umiri in duša. Razpoloženje se spreminja od mirnega, nemirnega, žalostnega, hiperaktivnega.
Njegova sposobnost za doživljanje zadovoljstva je bistveno znižana.
Bolnik je urejen, pri osebni higieni in oblačenju je samostojen. Dihanje je normalno, vendar, ko pa povzdigne glas ali pa se razburi je dihanje hitrejše. Bolnik je samostojen, veliko je v dnevnem prostoru, vendar ves čas samo premišljuje. Rad se sprehaja po oddelku in razmišlja in premišljuje o življenju. Rad hodi na fitnes, delavnice in se pogovarja z delovnim terapevtom.
Rad ima vso hrano, ima dober apetit, z odvajanjem in uriniranjem pa nima težav.
Edino to ga moti, ker težko spi saj skoraj vsako noč vzame tabletko, da bi lažje zaspal, vendar se boji, da bi postal odvisen od tabletk.
Zelo ga je pretresla Papeževa smrt, veliko moli. Ter ima zmanjšano delovanje ščitnice.

TERAPIJA: Abilify- 15mg, Sanval -5mg pp, Lexaurin 1-2mg,
Saroqel – 200-0-400 mg

RR: 120/70
P: 94′

UGOTAVLJANJE POTREB PO ZDRAVSTVENI NEGI

Ocene temeljnih življenjskih aktivnostih bolnika so bile naslednje:
– motnje spanja (1)
– izražen nemir v veliki meri (2)
– hiperaktivnost (3)
– čustvena razdvojenost (4)

Negovalne diagnoze bolnika:
Negovalna diagnoza (1)
Motnje spanja zaradi prekomernega obremenjevanja s svojimi mislimi, ki se kažejo kot nespečnost, razdražljivost. Ocena: zelo velik problem.

CILJ ZN:
– Bolnik bo seznanjen z aktivnostmi, ki izboljšajo oziroma motijo spanje.
– Bolnik bo ustrezno pripravljen na spanje.
– Bolnik bo imel urejen ritem spanja.
– Bolnik bo naspan in spočit.

Cilji bodo doseženi v enem mesecu.
INTERVENCIJE ZN:
– Z bolnikom se pogovorimo o njegovem vzorcu spanja, zakaj ne more zaspati, kaj premišljuje ko gre spati.
– Bolniku pomagamo pri načrtovanju dnevnih aktivnosti na oddelku.
– Bolniku zagotovimo ustrezno okolje pred spanjem (poskrbimo da je soba prezračena, primerno vlažna in ogrevana, poskrbimo da se bolnik pred spanjem uredi, ugasimo luči).
– Bolniku svetujemo odhod k nočnemu počitku vsak dan ob istem času.
– Seznanimo ga s sprostitvenimi tehnikami pred spanjem.


VREDNOTENJE ZN:
– Okolje za spanje je ustrezno pripravljeno. Bolnik zaspi s pomočjo uspaval, vendar se ponoči zbuja in hodi po hodniku. Ritem spanja še ni urejen.

Negovalna diagnoza (2)
Izražen nemir v veliki meri zaradi strahu, prekomernega obremenjevanja s svojimi mislimi, ki se kaže kot hoja po hodniku gor in dol, vrtenje prstov, ponavljanje besed, hitro govorjenje. Ocena: zelo velik problem.

CILJ ZN:
– Bolnik bo pomirjen.
– Bolnik bo govoril počasneje in ne bo ponavljal besed.
– Bolnik bo v dnevnem prostoru, se pogovarjal s sobolniki, okolico.
– Bolnik bo aktivno sodeloval pri terapevtskih vajah.

Cilji bodo doseženi v dveh tednih.

INTERVENCIJE ZN:
– Z bolnikom se pogovorimo česa se boji, zakaj ga je strah.
– Bolniku pomagamo pri načrtovanju dnevnih aktivnosti na oddelku.
– Bolniku naj bi z našim pogovorom pridobil zaupanje in bi se lažje pogovarjal o problemih.
– Seznanimo ga s sprostitvenimi tehnikami.

VREDNOTENJE ZN:
– Bolnik je miren in brez strahu. Pozitivno gleda na življenje in se veseli odhoda na odprt oddelek. Se zaveda da se njegov stanje izboljšuje in bi rad še sam veliko pripomogel k temu, da bi se njegovo zdravstveno stanje popolno izboljšalo. Govori počasi in skoncentrirano.

Negovalna diagnoza (3)
Bolnik je hiperaktiven zaradi čustvenih in vedenjskih odklonov, nihanje razpoloženja. Ki se kaže kot hitra hoja po oddelku gor in dol, iz oddelka v delovni prostor, ambulanto. Zmedeno, hitro govorjenje. Če pa že gre kaj delati, pa njegova koncentracija hitro pade in opusti delo. Ocena: zelo velik problem.

CILJ ZN:
– Bolnik bo dobro razpoložen.
– Bolnik bo govoril počasneje in ne bo ponavljal besed in bo dalj časa skoncentriran.
– Bolnik bo v dnevnem prostoru, se pogovarjal s sobolniki, okolico, se aktivno udeleževal dnevne telovadbe in delovne skupine.
– Bolnik bo svojo prekomerno aktivnost usmeril v terapevtski program in aktivno sodeloval pri zdravljenju.

Cilji bodo doseženi v dveh tednih.

INTERVENCIJE ZN:
– Bolniku pomagamo pri načrtovanju dnevnih aktivnosti na oddelku in ga usmerimo v delo.
– Ga motiviramo, da pomaga sobolnikom.
– Pri delu katerega upravlja ga spodbujamo, poslušamo in vzpostavimo pogovor . Bolniku naj bi z našim pogovorom pridobil zaupanje in bi se lažje pogovarjal o problemih.
– Omogočimo mu obiske mame in svojcev.

VREDNOTENJE ZN:
– Bolnikova koncentracija je boljša oz. čim daljša in dela opravi do konca. Bolnik je umirjen in je prenehal z nenehnim nekontroliranim postopanjem po oddelku. Je samostojen pri izvajanju dnevnih aktivnostih. Bolnik pri pogovoru s sogovornikom mirno, počasi in razumljivo govori in sogovornika tudi posluša.

Negovalna diagnoza (4)
Bolnik je čustveno razdvojen zaradi prevelike navezanosti na svojo mater in svojce. Ki se kaže kot nenehno povpraševanje po svoji materi, jo klicati in ves čas razmišljati o njej in jo prositi za pomoč. V vsakem pogovoru omenja svojo mater. Ocena: zelo velik problem.

CILJ ZN:
– Bolnik bo dobro razpoložen.
– Bolnika bo veselil kontakt z drugimi.
– Bolnik bo izboljšal odnose do matere, družinskih članov in sobolnikov.
– Bolnik bo povečal svojo samostojnost.

Cilji bodo doseženi v enem mesecu.

INTERVENCIJE ZN:
– Motiviramo bolnika za pogovor in s tem izražanje negativnih čustev, strahu in zaskrbljenosti ter ga vzpodbujamo k pozitivnemu mišljenju.
– Poslušamo bolnikove izkušnje in razmišljanja
– Bolnika naučimo uporabljati posamezne tehnike kognitivne terapije. To je metoda, s katero je mogoče vplivati na čustva preko sprememb v razmišljanju.

VREDNOTENJE ZN:
Bolnik se razveseli obiska matere, ki jo tudi zelo pogreša. Pogosti stiki mu pomagajo pri premagovanju strahov in zaskrbljenosti. Bolnik ne bo več agresiven do ostalih svojcev.