1.Naštej faktorje, ki vplivajo na prehranjevanje ?
Socialno kulturni faktorji
Izbira živil in način življenja ljudi vplivata na prehranske navade ljudi, toda v današnjem času se vedno bolj nagiba k industrijsko pripravljeni hrani.
Faktorji okolja
Naravno življenjsko okolje lahko s svojo ponudbo hrane človeka ogroža, zaradi:
- § onesnaženosti okolja
- § izropanost surovin v zemlji…
Zato je varovanje okolja pomemben faktor za garantiranje zdrave prehrane tudi za prihodnost.
Narava je bila zaupana človeku, a človek si mora izgraditi ekološko etiko in z njo ohraniti zemljo.
2.Bolezenski znaki bolnika z motnjami v prehranjevanju, vsakega posebej opiši?
a)Izguba telesne teže
Izguba telesne teže je eden ob pomembnih bolezenskih znakov, kateri je lahko kazalec obolenj kot so:
ninfekcijske bolezni,
nmotnje v prebavnem sistemu,
nendokrine motnje,
nmaligna obolenja- rakasta obolenja,
ntuberkuloza,
Kadar pa je izguba telesne teže psihično pogojena, govorimo o anoreksiji, bulemiji in kaheksiji.
nAnoreksija
Anoreksija ali neješčnost pomeni odpor do hrane in je simptom številnih bolezni. Pogosto se pogovorno uporablja beseda anoreksija za nervozno anoreksijo (živčno hujšanje-latinsko
anorexia nervosa), ki spada med motnje hranjenja z izrazitim odporom do hrane in pomanjkanjem apetita.
nBulemija
Bulimija (bulimia nervosa) je bolezen, ki spada med motnje hranjenja. Najpogosteje se pojavi
med 16 in 27 letom starosti. V ospredju te bolezni je strah pred debelostjo. Bolniki neprestano mislijo na hrano, težo uravnavajo z bruhanjem, diuretiki inodvajali.
nSindrom kaheksije
Pri kaheksiji gre za stanje zmanjšane prehranjenosti (podhranjenosti), nezaustavljivo telesno propadanje in posledičnoslabšo prognozo. Izguba telesne teže gre predvsem na račun izgube
mišične mase in maščobnega tkiva. Sindrom kaheksija je značilen za bolnike z rakom, najdemo pa ga
tudi pri bolnikih z AIDS-om. Posebej pogost je pri raku trebušne slinavke, želodca, požiralnika, pljuč ter glave in vratu. Posledice zmanjšane zaloge telesnih beljakovin so okrnjeno delovanje imunskega sistema, upočasnjeno celjenje ran in s tem počasnejše okrevanje po kirurških posegih, zmanjšana učinkovitost zdravljenja osnovne bolezni, zmanjšana telesna zmogljivost, pogosto združena z anemijo, ter krajše preživetje.
b) Podhranjenost
Nedohranjenost,podhranjenost ali malnutricija je telesna oslabelost zaradi premajhne in/ali nekakovostne prehrane. Nedohranjenost nastopi, kadar je dnevna poraba energije višja kot vnos energije v obliki hrane.
nKaže se v:
npretankem podkožju,
nbolnik je suh-nizka telesna teža,
nutrujen ne zmore večjih naporov.
c)Pridobivanje na telesni teži
Je običajno posledica Nepravilnega prehranjevanja in prevelikega uživanja hrane.
Lahko pa je vzrok:
nmotnje v delovanju žlez
nzadrževanje vode v telesu-edemi
d)Debelost- adipositas
Debelóst je stanje, pri katerem se naravne zaloge energije, ki so pri človeku shranjene v obliki maščevja, razširijo znatno prek svoje običajne ravni, tako da začno ogrožati zdravje.
Težave debelih ljudi:
nslabša gibljivost
nhitro se utrudijo
ntežave z dihanjem
nse pretirano potijo…
Preobremenitev organizma lahko privede do organskih okvar, kot so:
nmotnje v presnovi
npovišan RR
npovišan holesterol
e)Boleče požiranje – disphagija
Oteženo požiranje pribolnem požiralniku
f)Kolcanje – singultus
Kolcanje je nenadno krčenje (trebušne) prepone oziroma Diafragme. Za gibanje prepone je
kriv močan tok zraka, in sicer tako močan, da povzroči tresenje glasilk. Četudi kolcanje večinoma ni
znamenje bolezni, pa je v nekaterih primerih vendarle opozorilo, da gre za zdravstveno motnjo.
g)Slaba prebava – dispepsiaj
Dispepsija je skupni izraz za različne simptome v zgornji polovici trebuha, ki jih
bolniki opisujejo kot :
nslabost,
nnapenjanje,
nspahovanje,
nobčutek hitre sitosti,
nNeješčnost,
nBolečino,
nzgaga oziroma pekoč občutek.
g)Slaba prebava – dispepsiaj
Dispepsija je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici:
npožiralnika,
nželodca in
ndvanajstnika.
Med agresivne dejavnike spadajo:
nželodčna kislina,
nželodčni encimi,
nžolčne kisline,
nbakterija Helicobacter pylori,
nnesteroidna protivnetna zdravila,
nalkohol in
nkajenje.
3.V kolikih fazah poteka požiranje, naštej in opiši?
Požiranje poteka v 4 fazah:
n1.faza priprava na žvečenje- hrano zgrizemo in prepojimo s slino
n2.faza: hrano s pomočjo jezika pomikamo nazaj do žrela, do tukaj lahko na požiranje vplivamo
n3.faza: izzvan je požigalni refleks in dihanje je prekinjeno, tako da hrana lahko zdrkne v požiralnik,
n4.faza: krčenje mišic požiralnika in pomikanje hrane do želodca.
Motnje požiranja lahko nastopijo v vseh naštetih fazah.
4.Znaki, ki opozarjajo na motnje požiranja?
nmočno slinjenje,
nhrana, ki zastaja v ustih ali izteka iz njih,
nposebni zvoki pri požiranju,
nkašelj,
ndušenje.
5.Nevarnosti pri motnjah požiranja?
naspiracija– hrana zaide v sapnik namesto v požiralnik, nevarnost aspiracijske pljučnice,
nhrana ali pijača, ki se zaleti in povzroča kašelj,
nnezavestnemu bolniku ničesar ne dajemo »per os«.
6.Kaj je NGS(iz kakšnega materiala, dolžina)?
§ NGS je plastična cev različnih materialov, ki so lahko iz:
· polivinila
· silikona ali
· poliuretana
in je prilagodljiva prebavni poti.
§ Merijo od 90 do 120 cm,
§ Poznamo eno ali tro lumenske
7.Kaj je vstavljanje NGS?
Vstavljanje NGS je poseg, pri katerem vstavljamo sondo skozi bolnikove nosnice, mimo žrela in požiralnika v bolnikov želodec.
8.Namen vstavljanja NGS?
§ za dovajanje hranljivih snovi neposredno v želodec – hranjenje po NGS,
§ za odstranjevanje snovi iz želodca – plini, želodčni sok, kri…
9. Pri dolgotrajni uporabi NGS lahko pri bolniku pride do?
· razjede ob nosnici,
§ Sinusitisa- vnetje sinusov
§ Esofagitisa-vnetje požiralnika
§ želodčne razjede
§ oralne okužbe in
§ okužbe dihal.
10.Kakšno sondo vstavljamo bolnikom, ki potrebujejo dolgotrajno hranjenje po sondi?
Bolniki, ki potrebujejo dolgoročno hranjenje preko sonde se jim vsatvi gastrostoma ali jejinostoma.
11.Položaj sonde kontroliramo na katere načine, naštej in opiši?
nInspekcija (ogledovanje)- pogledamo v usta in grlo
nAspiracija (vsrkavanje) – z 20 ml brizgalko izsesamo želodčni sok in nato z lakmusovim papirjem kontroliramo kislost
nAvskultacija(prisluškovanje)- brizgalko napolnimo s približno 10 ml zraka, ki ga vbrizgamo v sondo, stetoskop položimo na epigastrij in prisluškujemo.
nRTG – rentgen
12. Kdaj kontroliramo položaj sonde?
nVedno po uvajanju NGS
nPred vsakem hranjenju po NGS
13.Zapleti pri NGS?
nPrebavni problemi (driske, izpahovanje, slabost, krči, bruhanje);
nZamašitev sonde ;
nIzpad sonde;
nIzsušitev nosne in žrelne sluznice;
nNastanek RZP (razjed zaradi pritiska) na nosni sluznici ali v požiralniku;
nInfekcija bolnika s hrano;
nAspiracija hrane oz. želodčne vsebine.
14.Priprava hrane za hranjenje po NGS?
Hrana je lahko industrijsko pripravljena ali jo pripravimo sami, vendar pa mora ustrezati naslednjim zahtevami:
nvsebovati potrebne hranilne snovi;
nfiziološka koncentracija;
nprimerno tekoča;
nnizkomolekularna dietna hrana
nvisokomolekularna dietna hrana
Pripravljena hrana mora vsebovati dovolj tekočine – da se lahko prehrambene snovi dobro prenosne.
15.Velikost, načini in količina obroka za hranjenje po sondi?
nZačnemo z majhnimi obroki,
n4-8 krat dnevno
nHrano vnašamo do 18 ur, lahko samo podnevi ali ponoči
1. V BOLUSU hranimo po brizgalki je 100 ml v 5-10 min.
2. KONTINURANO
n Če hranimo po hranilnem sistemu je 100 ml v 10-15 min,
nZ ENTERALNO ČRPALKO je 100 ml/h
16. Temperatura hrane za hranjenje po sondi?
nPrimerna je do 37°C;
nTemperaturo hrane kontroliramo (kapljico kanemo na notranjo stran zapestja).
17. Aplikacija zdravil po NGS?
nZdravil ne mešamo med hrano, temveč jih dajemo posebej;
nTablete zdrobimo in razredčimo s čajem/vodo.
18.Pri dolgotrajni uporabi NGS pride lahko do?
nrazjede ob nosnici,
nSinusitisa- vnetje sinusov,
nEsofagitisa-vnetje požiralnika,
želodčne razjede- Ulcus
oralne okužbe in okužbe dihal.
[wp_ad_camp_1]
19.Načini enteralnega hranjenja?
npo nazogastrični sondi NGS
npo gastrostomi
npo jejunostomi
20.Kdaj uporabljamo enteralno hranjenje?
Enteralno hranjenje se uporablja pri bolnikih, ki imajo še vedno črevesno peristaltiko, vendar ne morejo zaužiti hrane »per os (skozi usta)«.
21.Vloga MS pri bolniku z hranilno sondo?
npriprava pripomočkov za uvajanje sonde
npomoč pri vstavljanju sonde
nhranjenje po sondi
nodstranjevanje NGS
n3x dnevno ustna nega
nČiščenje nosnic, opazovanje sprememb na sluznici
nMazanje ustnic
nMenjava sistemov za hranjenje
nKontrola lege pred hranjenjem
nKontrola fiksacije sonde
nBeleženje ; vrsto, količino, način, čas, sprejete in izločene tekočine
nAplikacija zdravil
nPrepoznavanje znakov komplikacij
21.Kaj sta gastrostoma in jejunostoma?
nGastrostoma ali jejunostoma je kirurški poseg, kjer direktno vstavijo sondo v želodec ali jejunum
nGastrostomo naredimo, kadar ima človek težave s požiranjem oz. hranjenjem in drugih rešitev ni.
nKadar ima bolnik motnje v delovanju želodca, potrebuje hranjenje po jejunostomi. Sonda je lahko uvedena med operacijo ali endoskopsko v črevo in speljana na trebuh.
nCevka lahko ostane na mestu več mesecev ali celo let.
22.Katera dva načina vstavljanja gastrostome poznamo?
n a) odprta ali kirurška gastrostoma.
n b) Drugi krajši in bolj prijazen način je perkutana endoskopska gastrostoma (PEG).
23. Kdaj naredimo gastrostomo?
Gastrostomo naredimo, kadar ima človek težave s požiranjem oz. hranjenjem in drugih rešitev ni. Razlogi so različni in vključujejo bolezni požiralnika in želodca, lahko tudi zaradi nevroloških motenj pri požiranju.
24.Komplikacije gastrostome?
n Zamašitev sonde
n Zatekanje ob gastrostomi
n Slabost
n Bruhanje
n Driska
n Izpad stome
25.Nega gastrostome?
n pozorni smo na okolico kože
n čistimo okolico stome s fiziološko raztopino in jo dobro osušimo,
n enkrat tedensko preverite količino vode v balončku, uporabite sterilno destilirano vodo
n Balonček preverjate na obarvanem kraku gastrostome. POZOR: Na ta krak nikdar ne dajajte hrane!
n Vsak dan ali po potrebi zamenjajte prevezo v okolici stome
n vsakodnevnim nežnim obračanjem gastrostome preprečite naraščanje tkiva na cevko, pritiske cevke na kožo in posledične poškodbe kože, ter omogočite da zrak kroži.
26.Opiši hranjenje po gastrostomi?
n Pripravimo si pripomočke(pripomočki isti, kot za NGS)
n Umijemo in razkužimo si roke
n Hrana naj bo segreta na sobno temperaturo
n Položaj bolnika med hranjenjem:
– sedeči,
– polsedeči položaj- vzglavje dvignjeno za 30°
n Preverite ali cevka ni zamašena:
– cevko rahlo povlečete navzven (balonček se mora naslanjati na želodčno steno).
– aspiracija želodčne vsebine, katero vrnemo nazaj v želodec in sodo prebrizgamo z 30
ml vode
n Hranjenje:
– stisnemo sondo
– spojimo sondo z brizgalko ali hranilnim sistemom
– počasi hranimo
– sondo speremo z 30 ml vode
– sondo zapremo in uredimo okolico stome
n Uredimo bolnika
27.Postopek hranjenja po vstavitvi gastrostome?
n Po posegu bo gastrostoma na vrečki
n 1. dan gastrostomo zapremo
n 2. dan damo odvajalo, nato 125ml gastrostomske hrane na 4h in čaj – skupaj 500ml hrane
n 3. dan 200ml/ gastrostomske hrane 3h + čaj (skupaj 1000ml hrane)
n 4. dan 250ml/ gastrostomske hrane 2.5h + čaj skupaj (1500ml hrane)
n 5. dan 250ml/ gastrostomske hrane 2h + čaj (skupaj 2000ml hrane)
n Čas hranjenja: običajno od 6h zjutraj do 22h zvečer (16 ur)
n Običajna količina obroka je od 250ml do 500ml in sicer vsake 4 do 6 ure.
POZOR!!!!
- Primere: ugotavljanje negovalnih problemov in načrtovanje negovalnih intervencij!
- Pazi na strokovne izraze, nauči se jih, ker bom zahtevala prevod iz latinščine v slovenščino ali obratno?
živčno hujšanje- anorexia nervosa
odvajalo za vodo – diuretiki
stanje podhranjenosti- kaheksija
debelost- adipositas
boleče požiranje – disphagija
kolcanje – singultus
slaba prebava – dispepsiaj
v prebavno cev-enteralno
skozi prebavila – parenteralno
pomoč- asistenca
ogledovanje–inspekcija
vsrkavanje – aspiracija
prisluškovanje – avskultacija.
rentgen – RTG
pritrditev –fiksacija
razjed zaradi pritiska – RZP
nazogastrična sonda – NGS
hranjenje po brizgalki- bolusu
izvajanje(način izvedbe)- aplikacija
perkutana endoskopska gastrostoma – PEG