Definicija: pljučnica je vnetje pljučnega tkiva, ki opravlja osnovno dejavnost organa – izmenjavo plinov. To se dogaja distalno od terminalnega bronhiola v respiratornih bronhiolih, alveolnih duktulih in alveolih.

RAZDELITEV PLJUČNIC

1. Etiološka

A. primarne

• bakterijske pljučnice: pnevmokoki, gram negativne bakterije ( klebsiela, psevdomonas, E. coli…), stafilokoki, streptokoki, rikecije, brucele….
• nebakterijske pljučnice: virusi, mikoplazme, glivice, paraziti….

A. sekundarne

• posledica cirkulacijskih motenj – pljučni edem, okužen pljučni infarkt;
• posledica spremembe bronhov – bronhiektazije, bronhialne stenoze, karcinom;
• toksični učinki – nitrozni plini, uremija; bakterijske superinfekcije pri raznih obolenjih – gripa, levkemija…;
• lipoidne pljučnice – aspiracija olja;
• aspiracijske – aspiracija želodčne vsebine;

2. Patomorfološka

• upošteva lokalizacijo vnetja – alveolna, intersticijska;
• razširjenost – lobarna, lobularna, peribronhiolna;
• vrsto in potek vnetja – akutna eksudativna – purulenta, hemoragična;

3. Razdelitev glede na kraj nastanka

• bolnišnične ali nozokomne;
• izvenbolnišnične;

ALVEOLEN PLJUČNICE

• – prevladujoče vnetne spremembe so v svtlini alveolov in ostalih delov dihalnega in prehodnega področja;

1. LOBARNA PLJUČNICA

• aerogeno nastala;
• Streptococcus pnevmonie ( pnevmokok );
• zajame večje število segmentov posameznega pljučnega režnja, celotni pljučni reženj ali več režnjev;

Nezdravljena lobarna pljučnica ima značilno makroskopsko in mikroskopso sliko, ki jo razdelimo na 4 štadije:

• kongestija  : traja 1 – 2 dni. Pljuča so težja na račun mnogokrvnosti in edema. Mikroskopsko vidimo razširjene kapilare, v alveolih je edemska tekočina v kateri so redki nevtrofilci.
• rdeča hepatizacija: med 2. in 4. dnevom. Pljuča so čvrsta, na rezni ploskvi rdečkasta, zrničasta, še vedno vlažna. Mikroskopsko v alveolih obilna fibrinska eksudacija, številni eritrociti in nevtrofilci.
• siva hepatizacija: med 4. in 6. dnevom. Pljuča so makroskopsko sivkaste barve. Mikroskopsko so v alveolih številni nevtrofilci.
• resolucija: med 7. in 11. dnevom.Pride do utekočinjenja fibrina in razpada nevtrofilcev. Mrtvino odstranjujejo makrofagi. Del vnetnega eksudata lahko izkašljamo, del se ga resorbira.

Zapleti:

• kadar pride do vraščanja granulacijskega tkiva v alveolne prostore govorimo o kronični alveolni pljučnici. Taka pljuča so makroskopsko čvrsta – karnifikacija pljuč;
• gnojna eksudacija v prsno votlino – empijem;
• zaradi organizacije vnetja nastanejo vezivne prirastline plevre;
• širjenje vnetja na mediastinalne organe – mediastinitis;
• bakteriemija in sepsa – po telesu nastanejo gnojna vnetna žarišča- srce, sklepi, možgani;

Kljub antibiotičnemu zdravljenju je smrtnost še vedno okoli 10 % , predvsem zaradi zapletov.

2. BRONHOPNEVMONIJA

• vnetje v predelu respiratornih bronhiolov in okoljnih alveolov;
• povzročajo jo raznovrstni vdihani škodljivi dejabniki ( mikroorganizmi, organske in anorganske snovi );

Makroskopsko sta običajno prizadeti obe pljučni krili. Vnetna žarišča so pogostejša v bazalnih in zadnji predelih sodnjih pljučnih režnjev. Vnetišča so slabo razmejena, različnih oblik in velikosti, pogosto jih vidimo že s prostim očesom.  Popljučnica je redkeje vnetno spremenjena. Mikroskopsko so v alveolih predvsem nevtrofilci, manj je edema in eritrocitov.

Zapleti:

• ker imajo nekatere bakterije toksine, ki okvarijo žilno steno, pride do prehoda – ekstravazacije – eritrocitov v alveole – hemoragična pljučnica;
• abscesi – nekrotizirajoče vnetje;
• bakteriemija in sepsa – bistveno poslabšata prognozo;

hipostatska bronhopnevmonija

• v spodnjih in zadnjih predelih pljuč, pri bolnikih ki so priklenjeni na posteljo zaradi drugih bolezni – motnje zavseti, živčno mišične bolezni, operacije;
• motena je normalna predihanost teh delov pljuč in slabša je mukociliarna dejavnost;

aspiracijska bronhopnevmonija

• posledica vdihanja tuje snovi, kot so hrana, želodčna vsbina;
• zlasti aspiracija želodčne vsebine povzroča zelo hude pljučnice – kisel pH, koščki hrane, bakterije;

INTERSTICIJSKE PLJUČNICE

• primarne atipične pljučnice;
• vnetje je predvsem v intersticiju ob bronhih, peribronhalno;
• največkrat so to virusne pljučnice in pljučnice, ki jih povzroči Mycoplasma pneumonie;
• makroskopsko ni konsolidacije, plevra je gladka;
• histološko najdemo razširjena alveolna septa, ki so infiltrirana z mononuklearnim infiltratom;
• v alveolih ni vnetnega eksudata, laho najdemo proteinski material;