Problemski pristop v psihiatrični zdravstveni negi

1. UVOD

Bolniki z duševno boleznijo so družbeno stigmatizirana rizična populacija. Pri njej srečamo kompleksne probleme na številnih področjih življenja. Ta populacija prihaja v stik s številnimi javnimi službami in organizacijami. Bolniki z duševnimi boleznimi običajno težje komunicirajo z okolico, so izolirani, kar še dodatno otežuje njihov položaj in seveda delo z njimi. Velikokrat so tudi nezaželjeni v družbi in tudi na delovnem področju, živijo nezdravo in veliko pogosteje kot ostale populacije zbolevajo še za druge somatske bolezni (Klančar, 2006).
Velik problem so slabo sodelovanje v procesu zdravljenja, neredno jemanje zdravil, periodična poslabšanja bolezni, ki zahtevajo prisilno hospitalizacijo, ki je ponavadi dolgotrajna. Zaradi takšnih in drugačnih problemov so razviti različni organizirani pristopi pri vodenju bolnikov z duševno in kakšno telesno boleznijo. Psihiatrična zdravstvena nega pogosto pomeni pomoč pri zagotavljanju zadovoljevanja telesnih potreb bolnikov, je učenje in zdravstvena vzgoja bolnikov in najbližjih, opravljanje psihoterapevtskega dela.

2. STAROSTNIK IN DUŠEVNE MOTNJE

Sama sem se odločila za pregled literature za bolnike z demenco oziroma obravnava starostnika, ker je področje moje teme zelo obširno.

Starostniki so najbolj heterogena populacijska skupina. V starosti je marsikdo še dovolj zdrav za kakovostno, ustvarjalno in samostojno življenje. Po drugi strani pa ni zanemarljiv delež tistih, ki so že povsem odvisni od pomoči bližnjih zaradi posledic različnih bolezni. Starost prinaša številne spremembe, ki so lahko vir različnim stiskam. Skupna značilnost duševnih motenj v starosti je, da ne prizadenejo le bolnika, temveč obremenjujejo celotno družino.
Po WHO opredelitvi razdelimo starostnike v tri skupine: starejši (65 do 75 let), stari (75 do 90 let) in zelo stari (90 let in več). Njihov delež v sodobni družbi narašča predvsem zaradi daljše življenjske dobe in manjše rodnosti v zadnjem stoletju (Pravdič, 2008). Če hočemo, da je obravnava bolnika kakovostna moramo uporabiti celosten pristop oziroma obravnavo bolnika. Continue reading “Problemski pristop v psihiatrični zdravstveni negi”

Septična stanja v nujni medicinski pomoči

UVOD
Število bolnikov s sepso in septičnim šokom v zadnjih letih narašča. Posebej so ogroženi bolniki, zdravljeni v intenzivnih enotah, bolniki s hudimi poškodbami, malignimi obolenji in opeklinami.

Pomembno je, da sepso hitro spoznamo in začnemo pravilno zdraviti, saj le s pravilnim in pravočasnim zdravljenjem lahko preprečimo razvoj septičnega šoka in posledično odpoved več organov.
OPREDELITEV POJMOV
Bone in sod. (1992) navajajo naslednje definicije pojmov:

Okužba je prisotnost mikroorganizmov na sicer sterilnih predelih telesa, kar ponavadi spremlja, vendar ne vedno, vnetni odgovor gostitelja.

Bakteriemija je prisotnost bakterij v krvi, ki smo jo dokazali s kulturo.

Sepsa je sindrom s kliničnimi znaki okužbe in očitnimi znaki sistemskega odgovora, ki se kažejo z vsaj dvema od naslednjih stanj:
– hipertermijo (>38 st. C) ali hipotermijo (<36 st. C);
– tahikardijo (>90 utripov na minuto ali 10 utripov nad predvideno frekvenco);
– tahipnejo (>20 vdihov na minuto ali pCO2 < 32 mmHg);
– celotnim številom belih krvnih celic > 12 × 109 / l ali < 4 × 109 / l oziroma > 10 % nezrelih oblik.

Septični sindrom je sepsa z znaki zmanjšane prekrvavitve organov, ki se kaže z vsaj enim od naslednjih znakov: hipoksijo, laktatno acidozo, oligurijo, psihičnimi spremembami. Continue reading “Septična stanja v nujni medicinski pomoči”

Zdravstveno varstvo otroka in mladostnika

         

  1. PREDSTAVITE LISTINO O PRAVICAH OTROK V BOLNIŠNICI (MAGNA CHARTA ALI LISTINA EACH).
  • Otroci naj bodo sprejeti na zdravljenje v bolnišnico le, če skrb za bolnega otroka ne more biti zagotovljena v njegovem domačem okolju.
  • Hospitalizirani otroci imajo pravico imeti ob sebi svoje starše. Da bi lahko sodelovali pri negi otroka, morajo biti starši ustrezno informirani.
  • Otroci in/ali starši morajo imeti pravico soodločati o medicinskih posegih.
  • Otroci morajo biti obravnavani z občutkom in razumevanjem ob spoštovanju njihove osebnosti.
  • Za otroke mora skrbeti ustrezno usposobljeno osebje, ki je seznanjeno s telesnimi in čustvenimi potrebami otrok različnih starosti.
  • Otroci naj imajo v bolnišnicah zagotovljeno možnost uporabe lastnih oblačil in osebnih predmetov.
  • Zdravljenje otrok naj poteka na otroških oddelkih, na katerih so otroci enake starosti.
  • Otroci naj se zdravijo v okolju, ki je opremljeno tako, da lahko zadosti potrebam otrok, in ki ustreza standardom varnosti in nadzora.
  • Otroci morajo imeti možnost za igro, sprostitev in šolanje, ustrezno starosti in zdravstvenemu stanju.

Continue reading “Zdravstveno varstvo otroka in mladostnika”

Zdravstvena nega – Gibanje in ustrezna lega

1.) ZN pacienta pri RZP
a)rizični dejavniki za nastanek RZP:
    bolniki z zmanjšanim gibanjem
    Splošna slaba fizična kondicija
    Motnje prekrvavitve
    Presnovne motnje
    Bolniki z vročino
    Inkontinentni bolniki
    Prevelika telesna teža Continue reading “Zdravstvena nega – Gibanje in ustrezna lega”

Mental illnesses

What is mental illness?

A mental illness is a medical condition that disrupts a person’s thinking, feeling, mood, ability to relate to others and daily functioning. Just as diabetes is a disorder of the pancreas, mental illnesses are medical conditions that often result in a diminished capacity for coping with the ordinary demands of life.

Serious mental illnesses include major depression, schizophrenia, bipolar disorder, obsessive compulsive disorder (OCD), panic disorder, posttraumatic stress disorder (PTSD) and borderline personality disorder. The good news about mental illness is that recovery is possible. Continue reading “Mental illnesses”

Zdravstvena nega umirajočega in umrlega

  1. Razlikujte faze sprejemanja težke bolezni in umiranja

 

  1. a) Naštejte faze umiranja:

1.faza – nepriznavanje resnice (bolnik se najprej osami);

2.faza – jeza, upor, agresija, ki je lahko naravnano proti samemu sebi (samomor ali suicid);

3.faza – pogajanje z usodo;

4.faza – depresija z globokim žalovanjem nad pričakovano izgubo lastnega življenja;

5.faza – razumevanje in sprejemanje neozdravitve, trpljenja in smrti.

b)Opišite značilnosti in ravnanje zdravstvenega delavca v posamezni fazi.??

b)

ZANIKANJE RESNICE: Umirajoči noče sprejeti dejstva, da je bolan. Išče izgovore, opravičila, da se to njemu ne more zgoditi, da je napaka. Zatiska si oči. Continue reading “Zdravstvena nega umirajočega in umrlega”

Zdravstvena nega kirurškega pacienta in pacienta z malignimi obolenji

1. Pojasnite pripravo pacienta na operacijo!
a)    Katere vrste priprave pacienta na operacijo poznate?
a)    Odvisnost posameznih priprav:
•    Osnovna priprava je odvisna od načina in vrste operacije ter od posameznega bolnika.
•    Specialna priprava je odvisna stanja bolnika in zahteva daljšo pripravo: preiskave vitalnih organov, uvajanje potrebnega zdravljenja npr. krepitev srca…
•    Nujna priprava, ko opravimo le najnujnejše preiskave in to v najkrajšem možnem času
Razložite, od česa je odvisna posamezna priprava! Continue reading “Zdravstvena nega kirurškega pacienta in pacienta z malignimi obolenji”

Zdravstvena nega pri različnih bolezenskih stanjih

Opredelite zdravstveni nego pacienta pri obolenjih dihal.

  1. Po katerih znakih prepoznamo pacienta z obolenjih dihal?
  • kašelj: lahko je ð produktiven (čiščenje zgornjih dihalnih poti in čiščenje spodnjih dihalnih poti s kihanjem)
    • feringealni (suhi): suh dražeč kašelj)
    • napadi krčevitega kašlja: pertusis (pri kopb-ju ne pride 2 min do sape, ne more zadihati, postane moder)
    • funkcija kašlja; da se v spodnjih dihalnih poteh očistimo sluzi.
    • nabiranje izločkov bronhialnih žlez, vnetje sapnika, sapnic, tujki (prah), draženje s plini. pojavljajo se lahko v napadih, lahko pa bolnik le pokašljuje. kašelj je suh in neproduktiven ali globok, vlažen in produktiven. videz in količina izločka pomagata pri spoznavanju bolezni.
  • sputum: (hemoptiza): kri je spenjena (povzročitelja iščemo na mikrobiološkem inštitutu), lahko je posledica karcinom pljuč, tuberkuloza (je v porastu – kadar se pojavijo finančne težave, izguba službe, zdravljenje 1 leto z antibiotiki)
  • pljučni zvoki: avskultacija s stetoskopom
    • hropci: zraka gre več noter, alveoli se zlepijo skupaj – znaki bronhitisa
    • piski: (astmatiki, poslušamo s stetoskopom) – zožena dihala
  • pulmonalna dispneja: bolezen pljuč oz. srca (kadar ugotavljamo ali gre za pulmonalno dispnejo ali kardinalno dispnejo si pomagamo s plinsko analizo krvi), ramena vleče navzgor, navaja zavestno pomanjkanje zraka, težko diha že v mirovanju, ob naporu še huje – objektivno vidni znaki napornega dihanja)
  • respiratorna insuficienca (merimo s pulznim oksimetrom)
  • cianoza (kisikova očala, v polsedečem položaju)

Continue reading “Zdravstvena nega pri različnih bolezenskih stanjih”

Prva pomoč in nujna medicinska pomoč

1.    Opredelite prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč.
a.    Kaj je prva pomoč in kdo jo izvaja?
    Prva pomoč (PP) je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka ali čim prej po dogodku. Opravljena je z enostavnimi pripomočki in z improvizacijo, kamor je vključen tudi improviziran prevoz. Traja do prihoda nujne medicinske pomoči (NMP) ali do prihoda v zdravstveno ustanovo.
    Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju: »Vsak je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči.«
    Zdravstvene delavce zavejujejo poleg tega še etična načela in deontološki zakoni. Vsak zdravstveni delavec mora drugemu nuditi strokovno pomoč, če jo ta potrebuje tudi izven rednega dela. Poleg tega pa mora biti pomoč strokovno pravilna.
b.    Kaj je NMP in kdo jo izvaja?
    Nujna medicinska pomoč (NMP) zajema ukrepe strokovne ekipe pri osebi, ki je v življenski nevarnosti ali je v stanju, ki jo lahko privede v stanje življenjske ogroženosti in izvaja ukrepe z medicinsko tehničnimi pripomočki.
    NPM dajejo zdravstveno izobražene delavci (reševalci, zdravniki,…) Continue reading “Prva pomoč in nujna medicinska pomoč”

Diagnostično terapevtski posegi in postopki zdravstvene nege

1. Opredelite laboratorijske preiskave in opišite vlogo medicinske sestre/srednjega zdravstvenika pred preiskavo in po njej.
→ Razlikujte nujne, rutinske in specialne preiskave?
    Nujne so tiste preiskave, pri katerih je čas za pridobivanje rezultatov omejen na 30min. V laboratoriju jih izvajajo 24 ur neprekinjeno. Continue reading “Diagnostično terapevtski posegi in postopki zdravstvene nege”

Zdravstvena nega – Spanje in počitek

  1. Naštejte in razložite dejavnike, ki vplivajo na budnost in spanje.
  • Biološki dejavniki:
  • Starost – otrok potrebuje več spanja kot starostnik.
  • Hrana in pijača – veliko ljudi težko zaspi in slabo spi, če zvečer uživajo kavo, alkohol, večje obroke …
  • Gibanje in telesna aktivnost – prevelika aktivnost pred spanjem lahko povzroči motnje spanja, ravno tako prevelika neaktivnost čez dan.
  • Notranja ura – uravnava ritem budnosti in spanja – spremenjene navade lahko porušijo ta ritem.
  • Duševni dejavniki:
  • Volja – sproščenost, dobro razpoloženje pozitivno vplivata na spanje.
  • Psihični stres in močna čustva – jeza, skrb ali težke razprave niso primerne za čas pred spanjem.
  • Socialno-kulturni dejavniki:
  • Na spanje negativno vplivajo spori med partnerji in v družini, težave na delovnem mestu, konflikti med sodelavci, finančni problemi, brezposelnost …
  • Dejavniki okolja:
  • Neposredno okolje – spalno okolje, temperatura (idealna temperatura 16–18 stopinj C), presuh ali prevlažen zrak, slab zrak v prostoru, ležiščni vložek, odeja, vzglavnik.
  • Hrup – zvoki iz okolice; promet, glasni sosedje; v bolnišnici – drugi bolniki (smrčanje, stokanje, kašljanje …), delo osebja …
  • Vreme – na mnoge ljudi vplivajo vremenski tokovi, spremembe zračnega tlaka, polna luna …

Continue reading “Zdravstvena nega – Spanje in počitek”

Zdravstvena nega – Izločanje in odvajanje

1.    pacient se prekomerno znoji. Opišite ZN:
a)    Pacient, ki se prekomerno poti je izpostavljen nevarnosti prevelike izgube tekočine, prehlada, izgubi elektrolitov in kožnim spremembam. Pacient ima tudi spremenjen izgled in ima zaradi tega lahko težave v socialnem življenju.
b)    Pri pacientu,ki se prekomerno poti, izvajamo naslednje ukrepe:
–     za preprečevanje dehidracije in izgube elektrolitov: povečan vnos tekočine, bilanca tekočin, kontrola telesne teže, odvzem krvi po naročilu zdravnika,
–    za preprečevanje infekcij in sprememb na koži: pogosto umivanje in po potrebi zaščita kože, pogosto preoblačenje osebnega in posteljnega perila. Pogosto umivanje lasišča,
–    za normalno vključevanje v družbo pacientu svetujemo uporabo blagih deodorantov, toaletnih vod idr.
Continue reading “Zdravstvena nega – Izločanje in odvajanje”