Skupine mikroorganizmov in njihove značilnosti preizkus

1. V čem se bakterijska spora razlikuje od spore pri glivah?

2. Kaj sestavlja bakterijsko kolonijo? (kakšni potomci)

3. Razložite pojem aseptično delo.

4. Katere trditve veljajo za viruse?
– Njihov velikost je nekaj mikrometrov.
– Nimajo nobenih celičnih organelov.
– Mnogi imajo debelo celično steno.
– Zunaj žive celice se ne morejo razmnoževati.
– Vsi imajo kapsulo.
– So acelularni.
– Nukleinska kislina je DNK.

5. Kako imenujemo površinske glivične infekcije?

6. Imenujte dva rodova gliv, ki povzročata infekcije pri ljudeh.

7. Poimenujte bakterije v obliki.
O:__________________
I:____________________
S:___________________

8. Kaj moramo narediti, če hočemo bakterije opazovati? Opišite postopek, ki ste ga izvedli pri vajah! Continue reading “Skupine mikroorganizmov in njihove značilnosti preizkus”

Test iz mikrobiologije

1. Kakšen je pomen normalne flore?

2. Kje ne živi pri človeku normalna mikrobna populacija? (sečila, rodila, kri, očesna veznica, tanko črevo, notranje uho)

3. Alergija je :

4. Opredeli pojem fagocitoze!

5. Kateri dejavniki sodelujejo pri pridobljeni imunosti? Predstavi s shemo!

6. Na kratko opiši funkcije naštetih celic ob odzivu imunskega sistema:
– Citotoksični limfociti T:
– Plazmatke:
– Spominski limfociti:
– Makrofagi:
– Limfociti T pomagalke: Continue reading “Test iz mikrobiologije”

Test iz slovnice pri angleščini

ANSWER OR ENUMERATE:
1. Enumerate four dishes you can make.
2. Enumerate four ways of cooking vegetables.
3. Is food a pleasure to you? Why (not)?
4. What are the youngest children usually like(siblings).
5. Are you an only/middle/oldest/youngest child? How do you feel about it?
6. Do you save money? Why (not)?
7. Write five things you can do with money.
8. Do you agree with the following statements? Give reasons!

Cyclists are just as dangerous as car drivers.
Speed cameras do not stop accidents.
Which are two least dangerous things to do while driving?

INSERT THE CORRECT TENSE (USE PRESENT PERFECT SIMPLE OR CONTINUOUS!
1. Tim and Paul ____________(fish) for three hours. They ______________(catch) seven fish so far.
2. John __________(give up) smoking and _____________(not cough) so much.
3. Jenny ____________________( not eat) much recently, she _____________(lose) five kilos.
4. I ____________(not see) you today. I _______________(type) letters all morning, I never left my office.
5. I _________________ (wait) here for an hour, but the bus ________________(not come) yet. Continue reading “Test iz slovnice pri angleščini”

Anatomija in fiziologija vprašanja za test

1. Kakšno funkcijo ima bazalna membrana?
2. Katere so značilnosti zarodne plasti povrhnjice?
3. Iz kakšnega tkiva je zgrajena usnjica?
4. Zakaj nastanejo akne? Razloži!
5. Opiši vrste znojnic!
6. Razloži kako koža vzdržuje telesno temperaturo!
7. Kaj je peristaltika? Razloži!
8. Opiši zgradbo želodca!
9. Kaj je peča?
10. Kaj pomeni havstracija?
11. Kateri so končni produkti prebave in kako se absorbirajo v telo?

Levkemija pri otrocih

UVOD – KAJ JE LEVKEMIJA

Levkemija je najpogostejša rakava bolezen otrok in predstavlja 25 do 30 % vseh novo odkritih rakavih bolezni pri otrocih. V nekaj manj kot šestdesetih letih, od prve opisane začasne remisije bolezni, dosežene z uporabo kemoterapije, je bil dosežen dramatičen napredek v poznavanju bolezni in uspešnosti zdravljenja levkemij. Sodobni načini zdravljenja omogočajo preživetje 75 % vseh otrok, zbolelih za levkemijo. Ker pa gre pri levkemiji za več biološko različnih bolezni, so med temi tudi oblike, pri katerih je možnost ozdravitve več kot 90 %, pa tudi take, pri katerih z najsodobnejšimi načini zdravljenja še vedno ne dosežemo trajne ozdravitve niti pri 10 % bolnikov. V zadnjih desetletjih je poznavanje bioloških značilnosti levkemične celice izjemno napredovalo. Predvsem identifikacija genetskih razlik med morfološko in imunofenotipsko identičnimi levkemičnimi celicami je bila osnova za revizijo klasifikacije levkemij in nato novimi smernicami v zdravljenju (Jazbec, Rajić, 2008).
Levkociti se naprej delijo še na tri podskupine: granulociti, monociti in limfociti.
Granulociti, kar že njihovo ime pove, vsebujejo drobne granule (pod mikroskopom so dobro vidne) z encimi in drugimi substancami, ki uničujejo mikroorganizme. Monociti imajo podobno vlogo, vendar je njihov mehanizem delovanja nekoliko drugačen. Limfocite pa, glede na njihovo funkcijo razdelimo na limfocite T in B.
B celice ščitijo telo tako, da ustvarjajo protitelesa. To s o proteini, ki lahko napadejo površino bakterije ali virusa in ga s tem uničijo. Signal za sintezo in napad na mikrob dobijo s pomočjo drugih celic. T celice ščitijo telo pred virusi. Ko virus vstopi v celico, le-ta začne s sintezo proteinov, ki se aplicirajo na površino inficirane celice. T celice prepoznajo te proteine in s pomočjo določenih substanc uničijo inficirano celico. Tako v nekaterih primerih lahko uničujejo tudi rakaste celice. Krvni mozeg proizvaja matične celice, ki se kasneje lahko spremenijo v vse tri osnovne tipe in podtipe krvnih celic. Continue reading “Levkemija pri otrocih”

Temeljne življenjske aktivnosti bolnika s shizofrenijo

1 UVOD

Shizofrenija (F20) je bolezen, ki jo je še vedno težko opredeliti. Vzrok za pogosto diagnostično negotovost je v tem, da ne poznamo ničesar, s čimer bi lahko shizofrenijo izmerili. Ne poznamo krvne preiskave, posebne značilnosti tkiva ali telesnih tekočin, ki bi jih lahko odvzeli iz telesa in tudi nobenega dokazljivega skupnega simptoma, ki bi se pojavil pri vseh bolnikih. Pri shizofreniji se pojavljajo različni simptomi, o diagnozi pa se odločamo, kadar je navzoča skupina različnih simptomov. Diagnozo je treba postaviti čim prej, da bolezen lahko čim prej začnemo zdraviti. Hitro zdravljenje izboljša potek in prognozo bolezni (Švab, 2001).

Poglavitni znaki shizofrenije so:
– motnje mišljenja
– motnje zaznavanja
– motnje čustvovanja
– motnje hotenja in depersonalizacije
– avtizem
– katatonski znaki
– telesni znaki

2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE

V nadaljevanju so predstavljeni elementi seminarske naloge:

MOTENE ŽIVLJENJSKE AKTIVNOSTI PRI SHIZOFRENIJI
– Izražanje čustev, odnosi z ljudmi in komunikacija
– Učenje in pridobivanje znanja
– Izločanje in odvajanje Continue reading “Temeljne življenjske aktivnosti bolnika s shizofrenijo”

Slabo sodelovanje bolnika s shizofrenijo pri zdravljenju

Zdravljenje shizofrenih bolnikov sloni na štirih temeljih:
– Zdravila
– Individualno svetovanje
– Rehabilitacija in
– Podpora družine

Bolniki prijemanju zdravil (nevroleptiki, anksiolitiki, antidepresivi ali stabilizatorji
razpoloženja) opisujejo, da ne morejo jasno misliti, čustvovati in, da jim manjka spontanosti.
Pri posameznih bolnikih so opazili neugodno subjektivno reagiranje ob pričetku zdravljenja,
kar je vplivalo na odklanjanje zdravljenja tudi kasneje.
Opustitev jemanja nevroleptične terapije je lahko popolna ali delna. Nekateri bolniki
prekinejo jemanje zdravil za določeno obdobje oziroma se pri odmerjanju zdravil ne držijo
navodil.

Kot popolno nesodelovanje se šteje tedaj, ko bolnik opusti vso terapijo nanaša pa se tudi na
neupoštevanje drugih navodil oziroma pristopov zdravljenja.

VZROKI NESODELO VANJA
Sodelovanje in skrb bolnika s strani družinskih članov je pozitivno vplivala na pojavljanje
relapsov ne pa na samo upoštevanje navodil prijemanju zdravil. Tudi slab ekonomski status
in nezaposlenost vplivata na sodelovanje pri zdravljenju shizofrenih bolnikov. Continue reading “Slabo sodelovanje bolnika s shizofrenijo pri zdravljenju”

Prikaz primera iz prakse

Bolnik, star 24 let, je bil tretjič sprejet na KOKP, sprejemni moški oddelek.

NEGOVALNA ANAMNEZA BOLNIKA

Bolnik je študent teologije. Živi z mamo, babico, dedkom in invalidno teto, ki ji večkrat priskoči na pomoč. To mu daje energijo, počuti se koristnega. Bolnik je bil rojen kot edinec v družini (mama- ekonomist, oče-arhitekt). Starša sta se ločila, ko je imel 3 leta in od takrat je očeta videl le občasno. O njem tudi ne želi govoriti saj ga sovraži. Oče je občasno užival alkohol. Je neprijazen in nasilen. Večkrat je bil priča pretepa mame (svojo ženo). In zaradi tega se zelo boji policistov, saj so morali večkrat posredovati. Kot otrok je bil vedno odličen in super odličnjak. Vsi so ga imeli radi, tako v šoli, doma in vrstniki. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo Poljane, ter uspešno zaključil maturo, nato se je vpisal na Teološko fakulteto, katero je zaradi bolezni nehal obiskovati. Zaradi hospitalizacij je veliko izostal od pouka in je moral letnik ponavljati, kar ga je zelo prizadelo. V času učenja ni jemal tablet, da se je lažje učil. Fakulteto želi zaključiti saj mu veliko pomeni. Kriminalist mu je strgal diplomo in se zato zelo boji policistov. Od leta 1997 se zdravi v KOMZ, KOKP, Begunje- 2 krat, zadnjič leta 1998. Zadnje čase je bil doma zelo nemiren, prepiral se je z mamo. Kadar čuti napetost je agresiven do sebe (grozi z nožem) in do svojcev (babici je grozil z nožem, teti je zlomil nogo, razbil telefon). Kasneje mu je hudo in dejanja obžaluje. Večkrat je že pomislil na samomor, češ da bi temu naredil konec. Tudi vzrok zadnje hospitalizacije je bil poskus samomora z zaužitjem večje količine tablet in kolonjske vode. Samo zato, da bi prišel v bolnico. V bolnico je prišel v spremstvu mame in reševalcev. Ob sprejemu je bil zelo vznemirjen, prestrašen, nepristen, čutil je gomazenje kač.
Vedno ko pride mama k njemu na obisk je jezav in odklanja pomoč. Še vedno kliče mamo, »mamica« in je zelo navezan nanjo.

OCENA TRENUTNEGA STANJA

Misli mu drvijo kot Soča, želi tablete, ki bi misli ustavite. Zdi se mu, da se mu vse ponavlja, leto je isto kot lani in drugo leto bo isto kot letos. Odnosi v družini so dobri, dal bi številko 4, da se z mamo, babico, dedkom in teto dobro razume. Slabe ima odnose s sosedi, v šoli pa se dobro ujamejo. Živi v hiši, z mamo, očeta pa nima. Ne kadi in ne uživa alkohola. Zelo rad vidi da pride mama na obisk, ker je zelo navezan nanjo. Continue reading “Prikaz primera iz prakse”

Negovalne diagnoze pri somatoformnih motnjah

MOTNJE PREHRANJEVANJA – ANOREKSIJA

NEURAVNOVEŠENA PREHRANA: MANJ KOT TELO POTREBUJE ( Varcarolis, 2004 )
Uživanje premalo hrane v primerjavi z metaboličnimi potrebami.

ETIOLOGIJA:
– nezmožnost zaužiti, prebaviti hrano oziroma zagotoviti organizmu potrebne hranilne snovi zaradi bioloških, psiholoških ali ekonomskih vzrokov,
– izjemen strah pred naraščanjem telesne teže,
– zavračanje hrane,
– inducirano bruhanje v povezavi s stradanjem.

ZNAKI:
– izguba telesne teže ( ob primerni prehrani ali brez nje ) 15% ali več od optimalne telesne teže,
– manj zaužite prehrane, kot to terjajo dnevne potrebe,
– pretirana izguba las ali prekomerna poraščenost po telesu ( lanugo ),
– slab mišični tonus,
– izčrpanost, utrujenost
– diareja in/ali steatoreja, kruljenje v trebuhu, bolečine,
– različne zdravstvene težave, povezane s stradanjem ( elektrolitsko neravnovesje, hipotermija, bradikardija, hipotenzija, aritmije, edemi ). Continue reading “Negovalne diagnoze pri somatoformnih motnjah”

Načrtovanje skrbi za osebe z motnjami duševnega zdravja

Skupnostna skrb je izraz, ki se nanaša na vse oblike pomoči, ki jih odrasla oseba potrebuje zato, da bi lahko varno in neodvisno živela v lastnem okolju, lastni lokalni skupnosti, svoji soseščini takrat, ko ima zaradi oviranosti, bolezni ali posebnih potreb (ranljivost, prizadetost, izrednih življenjskih okoliščinah) določene težave pri neodvisnem funkcioniranju.
Skupnostna skrb je namenjena tistim bolnikom, ki potrebujejo intenzivnejša prizadevanja za vrnitev v običajno življenje. Izvajajo se posameznikom prilagojeni procesi zdravljenja in rehabilitacije z spremljanjem, povezovanjem z delovnimi organizacijami, socialnimi in nevladnimi ustanovami, učenjem vsakdanjih in socialnih večin, z psihoterapevtskim delom in z psihoterapijo družin obolelih. Organizira izobraževalne programe za bolnike in njihove svojce, ki omogočajo enakopravno vključitev v procese zdravljenja in rehabilitacije in opogumlja bolnike in njihove družine k čim bolj aktivni vlogi v tem procesu, da bi dosegli dobro kvaliteto njihovega življenja.

Načrtovanje skrbi
Pri načrtovanju skrbi za osebe z motnjami na področju duševnega zdravja se moramo zavedati, kako duševna bolezen vpliva na celotno njihovo življenje. S dobro načrtovanimi metodami, ki temeljijo na prilagajanju in spreminjanju življenjskih okoliščinah, urejenimi odnosi s pomembnimi osebami so najboljše zdravilo. Za uspeh je pomembna kontinuiteta dela in sodelovanje med različnimi službami, kot so: Continue reading “Načrtovanje skrbi za osebe z motnjami duševnega zdravja”

Komunikacija z bolniki, ki imajo kognitivne motnje

Demenca – upad ali izguba kognitivnih sposobnosti:
– mišljenje
– govor
– delo – kreativno ustvarjanje

Demenca napreduje progresivno – postopno, a motnje so vsako leto hujše.
Sama po sebi ne pomeni velike nesreče za človeka, če so odnosi in okolje primerni in se prilagodijo človeku. Sprejeti jih moramo takšne, kot so. Za njihovo vedenje obstaja razlog in mi (negovalci) ga moramo piskati – poskušamo se vživeti v njihov svet. Sposobnost vživljanja ustvarja zaupanje. Zaupanje ustvarja moč. Moč vzpostavlja občutek za lastne vrednosti, le-ta pa zmanjšuje stre, strah, negotovost, poraz.
Dobra komunikacija lahko prepreči pojav agresivnosti. V odnosu ne hitimo, vzamemo si čas, vse povemo na čim bolj razločen in kratek način. Stavki naj bodo podprti z neverbalno komunikacijo. Dopustiti moramo, da osebe z demenco izrazijo tudi svoja negativna čustva. Spremljamo jih v njihovem svetu, ne pustimo jih same, temveč vzdržimo, dokler se stanje ne spremeni. Od odnosov in okolja je odvisno ali bo življenje oseb z demenco uspešno, ali pa bodo kot osebe izginili.
Pri osebah z demenco je zaradi upada duševnih funkcij, motoričnih spretnosti in omejitve informacij močno spremenjen način komuniciranja. Smiselno verbalno sporazumevanje je močno zmanjšano, dobro pa občutijo razpoloženja, občutke…
Metode in način komunikacije vedno prilagodimo stopnji bolezni, fizičnim in vsem ostalim ohranjenim sposobnostim človeka za sporazumevanje in razumevanje.
Raziskave potrjujejo, da osebe z demenco lahko komunicirajo, če smo jih sposobni slišati. Od našega načina dela je odvisna njihova kakovost življenja. Pomembno je empatično vživljanje v realnost človeka, pri čemer nam je v veliko pomoč poznavanje biografije in različnih življenjskih zgodb posameznih oseb z demenco.
Pokazatelj kakovosti dela z osebami z demenco je strokovno izobraženo osebje. Pomembno je permanentno izobraževanje. Na žalost ustanove za oskrbo teh ljudi znižujejo stroške na račun zaposlovanja manj izobraženih oskrbovalcev, kar kaže na pomanjkanje razumevanja, kako težavno je v resnici njihovo delo. Continue reading “Komunikacija z bolniki, ki imajo kognitivne motnje”

Bolnik s shizofrenijo

1 SAMOMOR IN SHIZOFRENIJA

Samomor ali suicid – sui caedere lat., ubiti samega sebe, je akt prostovoljnega končanja svojega lastnega življenja. Je dejanje, s katerim se človek usmrti in/ali je dejanje človeka, ki se želi rešiti iz neznosne življenjske situacije in ne vidi ustreznejše rešitve problema, je odločitev, možnost, izhod, zaključek, ki jo ima na razpolago vsak posameznik.

Samomorilnost je pomemben problem slovenskega javnega zdravstva. Za posledicami samomora umre letno okoli 600 prebivalcev Slovenije, kar je bistveno več kot zaradi prometnih nesreč. V evropskem okviru Slovenija sodi v skupino držav, ki so najbolj obremenjene s samomorom. Samomorilnost nikakor ni zgolj stvar medicine, saj dejavniki tveganja za samomor obsegajo poleg bolezenskih stanj tudi različne psihološke, sociološke, in ekonomske situacije (Žmitek, 2006).

Moderna medicina smatra samomor kot problem duševnega zdravja, prevladujoče samomorilne misli so urgentno stanje. Samomor in poskus samomora sta dejanji, ki jih skušamo preprečiti. Bolnika, ki iznaša željo po tem, da se ubije, moramo čimprej zaščititi, zdravstveno osebje mora poznati in prepoznati samomorilne znake.

1.1 Epidemiologija samomorov pri shizofreniji

Samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri osebah s shizofrenijo. Tveganje za samomor med bolniki s shizofrenijo je 20 do 50 krat večje kot med ostalim prebivalstvom in je zelo blizu odstotkom tveganja pri bolnikih s hujšimi čustvenimi motnjami. Shizofrenija je najpogostejša diagnoza pri samomorih med hospitaliziranimi bolniki. Pričakovano trajanje življenja je pri skupini bolnikov s shizofrenijo v primerjavi z ostalim prebivalstvom za devet do deset let krajše, predvsem na račun smrti zaradi samomorov in nezgod. Študije iz različnih predelov sveta poročajo o povečanem tveganju za samomor pri bolnikih s shizofrenijo, kar potrjuje, da je prisotno povsod po svetu. Continue reading “Bolnik s shizofrenijo”