- Ko pristopimo k nezavestnemu ga najprej primemo za rame, nežno (zaradi možnosti poškodbe hrbtenice) stresemo in pokličemo, ter glasno vprašamo: »Ali ste v redu?«.
· Če se nezavestni ne odzove in če smo na kraju dogodka sami z nezavestnim, glasno zakličemo: »Na pomoč!« v upanju, da se v bližini nahaja kdo, ki nam bo pri oživljanju pomagal.
· Običajno pokleknemo na desno stran nezavestnega. Nezavestnemu moramo najprej sprostiti dihalno pot s tem, da mu previdno vzvrnemo glavo vznak in dvignemo spodnjo čeljust, s čimer dvignemo ohlapen jezik stran od stene žrela in omogočimo zraku prost vhod v grlo in spodnja dihala.
Ko smo sprostili dihalno pot preverimo, ali nezavestni spontano diha; to storimo s pomočjo treh čutil:
1. OPAZUJEMO prsni koš nezavestnega, če se dviga in spušča v ritmu dihanja;
2. istočasno nad njegovimi usti in nosom (s svojim levim ušesom) POSLUŠAMO, če slišimo dihalne šume pri vdihu in izdihu;
3. ob tem lahko tudi ČUTIMO njegovo morebitno izdihano sapo na svojem (levem) licu.
Znake spontanega dihanja iščemo največ 10 sekund.
· Če zaznamo znake prisotnosti spontanega, samostojnega dihanja, ga obrnemo v položaj za nezavestnega in pokličemo na telefonsko številko 112.
Če znakov samostojnega dihanja ni moč zaznati, laiki ne tipate pulza, ker je preveč zamudno in za laika težko ugotovljivo, pač pa:
1. pokličete reševalce na telefonsko številko 112 (če ste sami in če tega ni storil že kdo, ki je bil prav tako očividec dogodka)
2. poveste KDO ste, KJE ste (oziroma od kod kličete), in KAJ se je zgodilo; poveste, da imate ob sebi nezavestnega človeka brez znakov življenja in da mu boste nudili prvo pomoč s kardio-pulmonalnim oživljanjem.
· Če je na kraju dogodka še kak očividec, naj steče po AED.
· Če je ob nezavestnem ostalo več očividcev z znanjem oživljanja, naj se izmenjujejo, ker je pravilno oživljanje izredno naporno in od reševalca zahteva zelo veliko fizične energije.
· Če je ob nezavestnem ostalo več očividcev z znanjem oživljanja, naj se izmenjujejo, ker je pravilno oživljanje izredno naporno in od reševalca zahteva zelo veliko fizične energije.
· Po opravljenem klicu na telefonsko številko 112 TAKOJ pričnemo z oživljanjem.
Oživljanje pri odraslem pričnemo z zunanjo masažo srca:
1. Ne zamujamo se z iskanjem mesta masaže srca po metodi tipanja rebrnega loka, temveč mesto masaže srca določimo na sredini prsnega koša.
2. Peto ene (običajno dominantne) roke položimo na mesto masaže, drugo roko položimo na prvo roko in sklenemo prste med njima.
3. Na spodnjo tretjino prsnice pritiskamo z iztegnjenimi rokami s težo svojega telesa, pravokotno na podlago.
4. Pravilna tehnika zunanje masaže srca prsnico vtisne za približno 1/3 globine prsnega koša (približno 3 do 4 cm), masažo izvajamo s frekvenco 100 vtisov na minuto, pri čemer rok ne odmikamo stran s prsnega koša, da nam roke ne poskakujejo po njem, vtis pa naj traja enak čas kot sprostitev.
· Po 30 vtisih prsnice nezavestnemu vzvrnemo glavo (sprostimo dihalno pot), s palcem in kazalcem leve roke zatisnemo nosnici, odpremo usta nezavestnega, jih dobro objamemo s svojimi, da stik dobro tesni in ne prepušča zraka ter damo dva vpiha po metodi »usta na usta«, pri čemer naj vsak od njiju traja po 1 sekundo; ob tem s kotičkom očesa opazujemo ali se prsni koš dviga ob naših vpihih in spušča, ko usta odmaknemo stran od ust nezavestnega.
· Pri umetnem dihanju je priporočljiva uporaba posebne maske, ki preprečuje morebitno okužbo reševalca s strani nezavestnega, saj ima poseben filter in enostranski ventil, ki omogoča prehod zraka le v eni smeri. Uporaba maske bo preprečila morebiten odpor pri dajanju umetnega dihanja neznanemu nezavestnemu človeku, za katerega ne vemo, če ne prenaša kake nalezljive bolezni dihal.
· Po dveh vpihih nadaljujemo z zunanjo masažo srca.
· Razmerje masaža srca : umetno dihanje naj v petih ciklusih (približno 2 minuti) poteka v razmerju 30:2.
Po tem ne iščemo pulza na žilah vratu ali drugod, temveč pustimo avtomatskemu električnemu defibrilatorju, da analizira srčni ritem:
1. Že med kardio-pulmonalnim oživljanjem naj eden od ostalih očividcev pripravi elektrode avtomatskega električnega defibrilatorja (AED) in jih po navodilih nalepi na prsni koš nezavestnega.
2. Po 2 minutah kardio-pulmonalnega oživljanja bo naprava analizirala srčni ritem nezavestega in v primeru takšnega srčnega ritma, ki ga električni šok lahko preobrne v normalen srčni ritem, svetovala sprožitev električnega sunka.
[wp_ad_camp_1]
· PRI ANALIZI SRČNEGA RITMA in PRI SPROŽITVI ŠOKA SE MORAJO VSI REŠEVALCI ODMAKNITI OD ČLOVEKA, KI GA OŽIVLJAJO IN OD SAMEGA AED, da pride do pravilnega odčitanja srčnega ritma in da ne pride do nepotrebnih poškodb reševalcev samih.
· Če ritem srca ne ustreza takemu, ki bi ga AED lahko preobrnil v normalnega, ali po dovedenem šoku s strani naprave, nadaljujemo z izmeničnimi masažami srca in umetnim dihanjem v razmerju 30:2 še nadaljnji 2 minuti (pet ciklusov), ko zopet analiziramo srčni ritem s pomočjo AED.
· V vseh navedenih postopkih je NAJPOMEMBNEJŠA pravilna ZUNANJA MASAŽA SRCA, POMEMBNEJŠA JE CELO OD DEFIBRILACIJE in tudi pogojuje njen uspeh.
· Navedene postopke ponavljamo do prihoda reševalcev, ki bodo k nezavestnemu pristopili tudi z zdravili.
KOLIKO ČASA OŽIVLJAMO?
• oživljamo, dokler s postopki ne uspemo oživeti navidezno mrtvega človeka
• oživljamo, dokler na mesto dogodka ne pridejo reševalci in
• oživljamo, dokler zmoremo in nismo popolnoma izčrpani.