Oploditev je združitev ženske (jajčeca) in moške (semenčice) spolne celice.

Do oploditve večinoma pride v ampularnem delu jajcevoda.

Po oploditvi se oplojena jajčna celica prične deliti na 2, 4, 16, … delov. Nastane skupek celic – morula, ki se pomika po jajcevodu s pomočjo njegove peristaltike, dokler ne doseže maternične votline, kjer se ugnezdi v pripravljeno sluznico. 5 – 6 dni po ovulaciji se pričnejo celice ločevati v zunanjo prehranjevalno plast (trofoblast) in notranji skupek celic (embrioblast).

Horialne resice trofoblasta se utapljajo v krvna jezerca minljive mrene, pokrite so s horialnim epitelom, ki prevzema iz materine krvi za plod hranljive snovi, v obratni smeri pa oddaja plodove razkrojke.

Iz embrioblasta  nastanejo tri plasti:

• ektoderm,
• mezoderm,
• entoderm,

iz katerih se razvijejo organi

Razvoj in rast ploda ter njegova namestitev v maternici

O zarodku (embriu) govorimo prvih 8 tednov nosečnosti. Za to obdobje je značilna organogeneza. Konec osmega tedna zametek postane podoben človeku. Razvito ima veliko glavo, na kateri opazimo oči, nos, usta, uhlje, izoblikuje se vrat, trup je manj upognjen, udje dobijo sklepe, na rokah in nogah se prikažejo prsti. Izoblikovana je že večina notranjih organov. Velik je približno 2 centimetra.

O plodu (fetusu) govorimo po osmih tednih nosečnosti pa do rojstva. Zelo hitro raste in pridobiva na teži. Po 16. tednu je mogoče že določiti spol. Po 20. tednu že začutimo plodovo gibanje in poslušamo plodove srčne utripe.

Rast in razvoj ploda ugotavljamo:

• z zunanjim otipavanjem,
• z ultrazvočnim pregledovanjem,
• z nadzorovanjem plodovih srčnih utripov,
• s preiskavami za ugotavljanje kariotipov ploda (amniocenteza, merjenje nuhalne svetline, …).

Namestitev ploda v maternici določamo z:

• lego ploda (situs), ki nam pove, kako se os ploda ujema z osjo maternice:
• vzdolžna lega ploda – obe osi se prekrivata;
• prečna lega ploda – osi se križata;
• vstavo ploda (presentatio) določa tisti del ploda, ki se nahaja v medeničnim vhodu ali nad njim;
• glavična
• medenična
• držo ploda (habitus) določa odnos plodovih delov med seboj;
• pravilna
• nepravilna
• položaj ploda (positio) določa plodov hrbet, ki je obrnjen proti levi (I) ali proti desni (I) glede na stran maternične stene.

Sestavni deli jajca

V 4. mesecu ima jajce obliko, ki jo obdrži do konca nosečnosti.

Sestavljeno je iz ploda, placente, jajčnih ovojev, popkovnice in plodovnice.

Placenta se dokončno oblikuje v 4. mesecu nosečnosti iz osnovne minljive mrene (maternične sluznice) in resaste mrene (trofoblasta). Običajno leži v materničnem svodu. Ima ovalno, okroglo ali ledvičasto obliko. Njena debelina je 2 – 3 cm, v premeru meri 15 – 20 cm, težka je približno 500 gramov.

Plodova stran placente je gladka in svetla, pokrita s plodnikom, skozi katerega prosevajo vene in arterije. Iz plodove strani placente izhaja popkovnica.

Maternična stran placente je razbrazdana, temno rdeča, pokrita z minljivo mreno. Gobasto konsistenco tvorijo resice, ki so pritrjene k osnovni minljivi mreni, druge pa prosto plavajo v materini krvi.

Naloge placente so:

• Plodu posreduje hranljive snovi, v materino kri pa plodove izločke.
• Skrbi za izmenjavo plinov (O₂ in CO₂). ( plodu nadomešča dihala, prebavila in mokrila)
• Tvori protitelesa in ščiti plod pred infektom.
• Ne prepušča večine mikroorganizmov.
• Tvori hormone (estrogen, progesteron,  horionski gonadotropin).

Preko placente se prenašajo povzročitelji nekaterih obolenj (lues, HIV, rdečke, ošpice, norice,  gripa, toksoplazmoza, …), nekatera zdravila  in antigeni ter protitelesa Rh D faktorja (če je mati Rh D neg., plod pa Rh D poz.).

Materina in plodova kri se ne mešata. Snovi se izmenjujejo po načelih osmoze.

Popkovnica je posredovalka med plodom in placento. V njej potekajo tri žile: popkovna vena, po kateri priteka k plodu arterialna kri, in dve arteriji, po katerih odteka k placenti venozna kri. Je za prst debela, 50-100 cm dolga, svedrasto zavita.

Jajčni ovoji so: resasta mrena, minljiva mrena in plodnik, ki izloča plodovnico.

Ovijajo plod. Med porodom pomagajo širiti mehko porodno pot.

Plodovnica omogoča plodu gibanje in razvoj, varuje plod pred poškodbami, vzdržuje stalno telesno temperaturo ploda, preprečuje zaraščanje med plodovo kožo in plodnikom. Na koncu nosečnosti jo je pol do enega litra.Je bistra tekočina, ob koncu nosečnosti je mlečna. Če vsebuje mekonij je zelenkaste barve, kar govori o plodovi dihalni stiski.