Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol https://srednja.zdravstvena.info


  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih
  • Varovanje zasebnosti


Negovalne diagnoze pri somatoformnih motnjah

March 11th, 2015 v Seminarske naloge |

Natisni to objavo Natisni to objavo

MOTNJE PREHRANJEVANJA – ANOREKSIJA

NEURAVNOVEŠENA PREHRANA: MANJ KOT TELO POTREBUJE ( Varcarolis, 2004 )
Uživanje premalo hrane v primerjavi z metaboličnimi potrebami.

ETIOLOGIJA:
– nezmožnost zaužiti, prebaviti hrano oziroma zagotoviti organizmu potrebne hranilne snovi zaradi bioloških, psiholoških ali ekonomskih vzrokov,
– izjemen strah pred naraščanjem telesne teže,
– zavračanje hrane,
– inducirano bruhanje v povezavi s stradanjem.

ZNAKI:
– izguba telesne teže ( ob primerni prehrani ali brez nje ) 15% ali več od optimalne telesne teže,
– manj zaužite prehrane, kot to terjajo dnevne potrebe,
– pretirana izguba las ali prekomerna poraščenost po telesu ( lanugo ),
– slab mišični tonus,
– izčrpanost, utrujenost
– diareja in/ali steatoreja, kruljenje v trebuhu, bolečine,
– različne zdravstvene težave, povezane s stradanjem ( elektrolitsko neravnovesje, hipotermija, bradikardija, hipotenzija, aritmije, edemi ).

CILJI ZN ( v nadaljevanju ZN ):
– pacient bo povečal kaloričen vnos prehrane, vnos bo povečeval postopno,
– pridobival bo na telesni teži ,
– pacientovo elektrolitsko stanje se bo normaliziralo,
– pacient bo dosegel 85 – 90% oprimalne telesne teže,
– pacient bo sprejel oziroma se bo strinjal z dolgotrajnim zdravljenjem, da bi preprečil ponovitev motnje,
– pacient bo sprejel odgovornost za primerne prehranjevalne navade.

Nekateri cilji so kratkoročni, drugi dolgoročni. Potrebno je določiti čas, v katerem se pričakuje, da bo cilj dosežen.

INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE:
– tehtanje pacienta, vsak dan oziroma vsak teden ob istem času,
– opazovanje in beleženje tekočinskega in prehranskega vnosa,
– poskrbeti za prijazno, prijetno vzdušje v času hranjenja,
– strukturirati čas hranjenja,
– vzpodbujati pacientu pri doseganju želene telesne teže,
– poskrbeti, da bodo obroki hrane primerni, privlačni na pogled,
– opazovati pacienta med hranjenjem, da bi preprečili skrivanje hrane in še vsaj eno uro po hranjenju,
– znati prepoznati pacientove uničevalne misli in dejanja,
– kadar je zdravstveno stanje zelo slabo; hranjenje po nazogastrični sondi ali peranteralno ( po navodilu zdravnika ), kontinuirano merjenje vitalnih znakov, jemanje vzorcev krvi za laboratorijske preiskave ( elektroliti, albumini, acido-bazično ravnovesje..), stalen nadzor,
– zdravstvena vzgoja pacienta in njegove družine, sklepanje dogovorov, vključevanje pacienta in družine pri planiranju zdravljenja in postavljanju ciljev,
– osredotočiti se s pacientom na njegove dobre – pozitivne lastnosti,
– ponuditi pacientu in družini vključevanje in sodelovanje v terapevtskih skupinah,
– pomoč pacientu pri razvijanju samostojnosti pri obvladovanju prehranjevalnih navad,
– vzpostaviti primeren odnos s pacientom ( zaupanje ), pokazati odobravanje za vsak pacientov trud….

VREDNOTENJE:
Vrednotimo na osnovi postavljenih ciljev, kaj je bilo doseženo in kaj ne in sicer pri vseh negovalnih diagnozah.

MOTNJE V DOŽIVLJANJU LASTNE TELESNE PODOBE
(Varcarolis, 2004 )

Motnje v sprejemanju izgleda lastnega telesa.

ETIOLOGIJA:
– nizka samozavest,
– psihosocialni faktorji,
– kognitivni faktorji,
– kemična in biološka naravnanost v telesu,
– patološki strah pred debelostjo.

ZNAKI:
– pacient verbalno izraža negativne občutke o telesu ( zaničuje svoje telo ),
– izraža samopomilovanje, brezup in nemoč v povezavi s svojim telesom in strahom pred zavračanjem s strani družbe,
– samouničevalno vedenje; zavračanje hrane, uporaba odvajal, prisiljeno bruhanje…
– kljub normalni ali celo prenizki telesni teži se doživlja debelega, grdega,
– ima panični strah pred pridobivanjem telesne teže,
– napadi panike

CILJI ZN:
– pacient se bo počutil udobno, lepo in varno v svojem telesu,
– zaupal bo vase,
– razvil bo pozitiven odnos do svojega telesa,
– prekinil bo s samouničevalnim vedenjem,
– pacient bo znal prepoznavati in se soočati z negativnimi čustvi.

INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE:
– vzpostaviti terapevtski odnos s pacientom,
– pogovor s pacientom, kako njegov odnos pri doživljanju lastne telesne podobe vpliva na njegovo zdravstveno in socialno stanje,
– nuditi emocionalno podporo,
– izogibati se minimiziranju pacientovih občutkov,
– vzpodbujati pacienta, da izraža čustva glede sebe in svojega telesa,
– pomagati pacientu, da razlikuje med mislimi in čustvi; npr. počutim se debelega,
– vzpodbujanje pacienta k pisanju dnevnika občutkov in misli,
– učiti pacienta, da razčleni in se sooči s svojimi iracionalnimi prepričanji,
– spodbujati pacienta k pozitivni identifikaciji,
– izobraževati družino pacienta o njegovi bolezni,
– spodbujati pacienta in njegovo družino, da se vključijo v terapevtsko skupino.

ANKSIOZNOST ( Varcarolis, 2004 )

Občutek nelagodja, grožnje, strahu in skrbi brez znanih razlogov.

ETIOLOGIJA:
– strah glede zdravja, socialno-ekonomskega stanja, socialnih odnosov, groženj okolja,
– strah pred smrtjo,
– podzavestni konflikti,
– razne fobije,
– nagnjenost k ritualom,
– travmatske izkušnje,
– strah pred napadi panike,
– grozeče, nehotene misli,
– nenadni živi spomini iz preteklosti,
– napačno doživljanje samega sebe,
– podzavestni konflikti z vrednotami in cilji v življenju,
– situacijske krize in krize dozorevanja,
– nepokrite potrebe.

ZNAKI:
– tahikardija, hitro dihanje, aritmije, napetost mišic, tremor rok, povečano znojenje,
– občutek tesnobe, naraščajoča nemoč, obupanost,
– beganje pogleda,
– nespečnost, nočne more,
– kompulzivnost, razburjenost, odpor,
– pomanjkanje koncentracije.

CILJI ZN:
– najti načine za zmanjševanje pacientove anksioznosti,
– sproščen in pomirjen pacient,
– zmanjšati fizične znake oziroma simptome anksioznosti,
– aktiven in komunikativen pacient,
– pacient se bo vključeval v terapevtske skupine in sodeloval,
– pacient bo razvijal pozitivne sposobnosti.

INTERVENCIJE ZN:
– poskrbeti za varno in pomirjujoče okolje,
– zmanjševati faktorje, ki bi pacienta dodatno vznemirjali,
– vzpodbujati pacienta, da govori o svojih čustvih in strahovih,
– pogovor s pacientom v individualni obliki,
– učiti pacienta, da se problemov loti na rešljiv način,
– učiti pacienta prepoznavati znake, ki se pojavijo pred napadom anksioznosti,
– učiti pacienta tehnik sproščanja, vaje globokega dihanja, meditacije, masaže,
– vključevati pacienta v program za samopomoč in v podporne skupine,
– spodbujati pacienta k redni telesni aktivnosti,
– aplikacija medikamentozne terapije po navodilu zdravnika.

MOTNJE SPANJA ( Varcarolis, 2004 )


Neuravnovešen ciklus budnega stanja in spanja, ter v količini in kvaliteti spanja.

ETIOLOGIJA:
– depresija,
– strahovi,
– bolečina,
– anksioznost, napadi panike
– strah pred nespečnostjo,
– nočne more,
– izčrpanost,
– bolezen.

ZNAKI:
– pacient se zbuja prezgodaj ali prepozno,
– težko zaspi,
– verbalno izraža, da se počuti neprespanega, nespočitega,
– ponoči se večkrat zbuja,
– zmanjšana sposobnost funkcioniranja,
– razdražljivost, nepozornost, zehanje, podočnjaki.

CILJI ZN:
– naspan, spočit pacient,
– izboljšana kvaliteta in vzorec spanja,
– pacient bo prepoznal faktorje, ki motijo vzorec spanja in aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju spanja.

INTERVENCIJE ZN:
– zagotoviti pacientu mirno, pomirjujoče in varno okolje za nočni počitek,
– pripraviti pacienta na spanje, se z njim pogovoriti, pomirjujoče delovati nanj,
– uporabljati tehnike sproščanja pred nočnim počitkom ( glasba, topla kopel, branje…),
– s pogovorom ugotoviti pacientove navade v zvezi s spanjem, ter navade njegove družine, ugotoviti spremembe, ki so se zgodile v pacientovemu življenju, ko so se pojavile motnje spanja,
– ugotoviti, če pacient uživa alkohol, zdravila, velike količine kave…
– zmanjševanje pacientovih bolečin,
– aplikacija medikamentozne terapije po navodilu zdravnika.

SPREMEMBE V SOCIALNIH INTERAKCIJAH ( Varcarolis, 2004)

Neprimerna količina ali kakovost socialnih stikov.
ETIOLOGIJA:
– motnje v doživljanju samega sebe,
– strah pred zavrnitvijo,
– občutek manjvrednosti,
– pomanjkanje energije in motiviranosti.

ZNAKI:
– družina poroča o spremembah pri socialnih stikih pacienta,
– neugodje pacienta v socialnih situacijah,
– nefunkcionalni odnosi z družino, vrstniki in ostalimi,
– beg v samoto,
– izogibanje očesnemu stiku in kakršnemukoli kontaktu z ljudmi.

CILJI ZN:
– pacient bo povrnil dobre odnose z družino, prijatelji in ostalimi,
– pacient bo spet užival v socialnih stikih in aktivnostih vsaj toliko, kot pred pojavom problema,
– pacient se bo vsakodnevno udeleževal raznih aktivnosti,
– pacient bo znal poiskati načine, ki ga bodo odvrnili pred begom v samoto,
– pacient se bo sčasoma udeleževal terapevtskih srečanj.

INTERVENCIJE ZN:
– individualno delo s pacientom,
– spodbujanje pacienta k fizičnim aktivnostim,
– spodbujanje pacienta k razvedrilnim dejavnostim, ki ne zahtevajo veliko koncentracije,
– povečevati pacientove socialne stike,
– vključevati pacienta k skupinskim terapijam ( ples, umetnost, debatni krožki ),
– vključevanje družine v vse aktivnosti.

BOLEČINSKA MOTNJA ( Dilley, 2004 )

Stalna, kronična bolečina na različnih delih telesa, pri kateri imajo največjo vlogo psihološki faktorji.
ETIOLOGIJA:
– psihični vplivi,
– stres,
– podzavestni konflikti,
– beg pred lastnimi čustvenimi konflikti,

ZNAKI:
– močna, stalno prisotna kronična bolečina,
– moteno funkcioniranje na vseh področjih življenja,
– pogosti obiski zdravnika,
– zloraba zdravil in alkohola,
– bolečina ne mine po analgetični terapiji,
– pacient verbalno izraža trpljenje,
– prisotni fizični znaki bolečine.

CILJI ZN:
– pacient se bo naučil nadzorovati bolečino,
– pacient bo znal obvladovati bolečino,
– bolečina bo zmanjšana, znosna, bo izginila,
– pacient bo normalno funkcioniral pri vseh življenjskih aktivnostih.

INTERVENCIJE ZN:
– sodelovanje v medicinsko diagnostičnem procesu,
– sodelovanje v programu za nadzor bolečine,
– aplikacija antidepresivne terapije po navodilu zdravnika,
– učenje pacienta o tehnikah sproščanja, izvajanje tehnik sproščanja,
– poskrbeti za prijetno, pomirjujoče in varno okolje,
– pomoč in vzpodbuda pacientu pri izvajanju življenjskih potreb,
– učenje in vključevanje svojcev,
– spodbujanje pacienta, da spregovori o svojih čustvih,
– pomagati pacientu, da se zna soočiti s stresom in čustvi,
– pomagati pacientu pri pridobivanju samozavesti,
– emocionalna podpora,
– nadzor nad zlorabo zdravil, alkohola
– nadzor nad bolečino
– opazovanje pacienta,
– merjenje vitalnih znakov.


Napišite komentar

You must be logged in to post a comment.


  • Išči

    Results

  • Kategorije

    • Pošlji gradivo
    • Farmakologija
    • Diagnostično terapevtski posegi
    • Psihologija
    • Infekcijske bolezni
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Prva pomoč
    • Seminarske naloge
    • Geriatrija
    • Psihiatrija
    • Življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    • Zdravstvena nega žene
    • Angleščina
    • Poklicna matura
    • Zdravstvena nega
    • Anatomija in fiziologija
    • Zakonodaja in kakovost v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Higiena in mikrobiologija
    • Vzgoja za zdravje
    • Dietetika
    • Praktični pouk
  • Oglej si

  • Lajkej na FB

  • Ključne besede

    anatomija bolezen bolnik bolnišnica diareja dojenček duševne motnje hranjenje infekcija infekcijske bolezni kirurg medicina mikrobiologija motnje nega nega otroka nega žene nosečnost okužba operacija otrok poklicna matura praksa praktični pouk preventiva psihiater psihiatrija psihologija seminarska naloga seminarske naloge test vitalne funkcije vzgoja za zdravje zdravila zdravljenje zdravnik zdravstvena nega zdravstvena nega infekcijskega bolnika Zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika zdravstvena nega žene zdravstvo zn življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    Dodaj to spletno stran med priljubljeneDodaj to spletno stran med priljubljene


    Zapiske pošljite in pripišite v kateri predmet spadajo:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )













Vse informacije na spletni strani so namenjene dijakom na srednjih zdravstvenih šolah po Sloveniji zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.