- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Motnje inteligence in motnje mišljenja

INTELIGENCA je sposobnost človeka, da razumno misli, smotrno ravna in učinkovito obvladuje okolje.

MOTNJE INTELIGENCE:

A) ORGANSKO POGOJENE:

1. PRIMARNE:

DUŠEVNA MANJRAZVITOST (OLIGOFRENIJA) – prirojena ali posledica okvar možganov med porodom ali v prvih treh letih življenja:

debilnost – IQ je 50 – 69 (inteligenčne sposobnosti kot 8 – 12 letni povprečni otrok),

imbecilnost – IQ je 20 – 49 (inteligenčne sposobnosti kot 3 – 7 let star povprečni otrok),

idiotija – IQ je manj kot 19 (inteligenčni razvoj ustreza stopnji največ dve leti staremu otroku).

2. SEKUNDARNE:

UPAD INTELIGENCE – DEMENCA:

globalna – enakomerno pešanje vseh funkcij (senilna demenca),

lakunarna – vse funkcije ne pešajo enakomerno (ohranja se lahko še neko specifično znanje).

 

B) PSIHOSOCIALNO POGOJENE

NEUGODNO SOC. OKOLJE – otrok ne razvije svojih inteligenčnih sposobnosti zaradi nevspodbudnega okolja (duševna zaostalost),

EMOCIONALNO POGOJENE – zaradi pomanjkanja samozavesti človek ne zna pokazati svoje dejanske inteligence.

 

MIŠLJENJE je proces, ki omogoča, da v smiselnem redu presojamo, sklepamo, odkrivamo odnose v medosebnem in predmetnem svetu. Povezano je s čustvi, inteligenco in spominom, govorom.

Ločimo:

¤ abstraktno mišljenje = sloni na uporabi splošnih pojmov – npr. lep velik grad,

¤  konkretno mišljenje = odvija se na osnovi zaznav in predstav,

¤ asociacije  = medsebojno povezovanje psihičnih vsebin glede na zakonitosti, podobnosti ali različnosti,

¤ logično mišljenje = bazira na objektivno spoznanih pojavih ob uporabi posplošitev, ki vodijo do abstraktnih in teoretičnih zaključkov, čemur nato sledi ustrezno ukrepanje,

¤  primitivno mišljenje = zanj je značilno, da zapušča običajno pot logičnega zaključevanja. Odvija se predvsem na intuitivnem spoznanju (na subjektivnem občutju o stvareh in dogajanjih), zasidrano je v tradiciji in dogmah. Stremi k neposrednemu ukrepanju in se poslužuje nerealnih rešitev.

 

MOTNJE MIŠLJENJA:

1. FORMALNE ALI OBLIKOVNE

2. VSEBINSKE

1. FORMALNE MOTNJE MIŠLJENJA

= zanje je značilen moten potek in izražanje misli (bolnik govori brez smisla ali brez veze).

 

VRSTE FORMALNIH MOTENJ MIŠLJENJA:

A) POSPEŠENO MIŠLJENJE = miselni tok poteka hitreje, asociacije so burnejše, posledica je bolezenska obširnost ali dolgoveznost (prizadeti se spušča v nepotrebne podrobnosti).

VRVEŽAVOST ali beg idej = izraža se pri maničnih bolnikih (ciljna ideja se stalno menja, misli prehitevajo, asociacije so povezane, vendar ne po logičnem načelu – naslednja misel se nanaša le na zadnjo besedo prejšnje misli).

VAJA: Nadaljuj stavek, kot izhodišče uporabi zadnjo besedo prejšnjega stavka.

 

B) UPOČASNJENO MIŠLJENJE :

ZADREGA v mišljenju (ni vedno patološki pojav) = sicer se pojavlja pri shizofreniji, bolniku se nenadoma utrga miselna nit, začetka misli ni sposoben nadaljevati,

ZAVRTOST v mišljenju = misli in ideje se težko porajajo, število predstav je zelo majhno, zato bolnik svoje misli izraža počasi in pri tem uporablja reven besedni zaklad; bolnik pogosto premleva eno in isto misel (značilno pri depresiji),

PERSEVERACIJA = bolnik  kar naprej ponavlja eno in isto misel, besedo ali zlog, pojavlja se pri demenci ali po poškodbi možganov; nebolezenska oblika se pojavlja pri alkoholiziranosti, utrujenosti, zaspanosti.

 

C) SHIZOFRENSKO MIŠLJENJE = zanj sta značilna miselna nepovezanost in simbolika v mišljenju (tvorba novih besed – neologizmi; miselna razrvanost – bolniku je nemogoče slediti, njegovo mišljenje je nejasno in nelogično).

 

2. VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA

Pojavijo se skupaj s formalnimi ali pa samostojno.

OBLIKE VSEBINSKIH MOTENJ MIŠLJENJA:

A) BLODNJE (blodne misli) so bolezensko nastale zmote (zgrešene miselne konstrukcije, ocene, zaključki), ki se z realnostjo ne ujemajo.

VRSTE BLODENJ:

EKSPAZIVNE BLODNJE = bolnik je prepričan v svojo pomembnost (MEGALOMANSKE – cesar, kralj,…;  RELIGIOZNO – MISTIČNE: bog, prerok),

DEPRESIVNE BLODNJE = bolnik je prepričan o svoji hudi manjvrednosti (SAMOOBTOŽEVALNE: hud grešnik; HIPOHONDRIČNE: neozdravljivo bolan; BLODNE MISLI OBUBOŽANJA: hud revež; NIHILISTIČNE BLODNJE: nekaj zanika – nima),

PARANOIDNE BLODNJE = preganjalne blodnje, ljubosumnostne blodnje, erotične blodnje, nanašalne blodnje (vse kar vidi in sliši povezuje s seboj),

 

B) DOMINANTNE oz. PREVALENTNE MISLI (IDEJE) = zanje je značilno, da v sami osnovi niso vedno zgrešene. Spremlja jih izrazito močan AFEKT (taka misel osebo povsem prevzame, z njo se identificira, npr. bolezenski prepirljivci, konstruktorji neizvedljivih strojev,…).

 

C) ANANKASTIČNE (PRISILNE) ali USPONITIVNE (VSILJIVKE) MISLI = v prvi vrsti je prizadeto mišljenje, pa tudi predstavljanje in hotenje.

OBLIKE:

OBSESIJE (obsedenosti) = prizadeti se ne more otresti raznih neprijetnih spominov, brezplodnih razmišljanj, nepotrebnih dvomov (zaprl plin, ugasnil luč – večkrat ponovi),

KOMPULZIJE (prisilne dejavnosti) = bolnik se ne more otresti raznih ceremonjalov (prešteti do deset, preden gre čez cesto),

FOBIJE (neutemeljeni strahovi) = bolnik se srečuje z nesmiselnimi bojaznimi (ne vzdrži v zaprtem prostoru, pretiran strah pred umazanijo,…).