Motnje hranjenja

KAJ SO MOTNJE HRANJENJA?

  • Motnje hranjenja so čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane.
  • Predstavljajo zunanji izraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter ne-sprejemanja sebe.
  • Oseba izraža svoje čustvene težave s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja.
  • Hranjenje ali odklanjanje hrane postane izraz osvoboditve notranjih, bolečih in ne-prepoznanih čustev.
  • Motnje hranjenja so lahko tudi reakcija na dolgotrajno, leta trajajočo, nerazrešeno stresno situacijo.
  • človek vso svojo energijo osredotoči na hrano in hranjenje ter se tako izogne bolečim čustvom in problemom.

KAJ JIH POVZROČA ?

  • ŽELJA PO NADZORU: Hujšanje je lahko zelo zadovoljujoče, še posebej za najstnice, ki imajo pogosto občutek, da je telesna teža edino, na kar lahko same vplivajo.
  • PRITISK OKOLICE: V družbah, kjer vitkost ni tako zelo cenjena, so motnje hranjenja redke.
  • PRITISK DRUŽBE: V zahodnih deželah vitkost pogosto enačimo z lepoto.
  • DRUŽINA:Nekateri otroci in najstniki imajo občutek, da lahko le z zavračanjem hrane izrazijo svoja čustva in pritegnejo pozornost svojcev.
  • IZMIKANJE ODRAŠČANJU: Anoreksične deklice pogosto izgubijo telesne značilnosti odraslih žensk ali pa se te pri njih sploh ne razvijejo. Zato so videti zelo mlade za svoja leta. Z zavračanjem hrane se tako
    izmikajo odgovornostim, ki jih prinaša odraščanje, še posebej na področju spolnosti.
  • DEPRESIJA: Kar tretjina ljudi z motnjami hranjenja je depresivnih.
  • STRESNI DOGODKI: Anoreksično ali bulimično motnjo hranjenja lahko sproži tudi stresen dogodek (prekinitev ljubezenskega razmerja,
    poroka, selitev od doma…).

 

VRSTE MOTENJ HRANJENJA

  • Med motnje hranjenja uvrščamo:
  • Anoreksijo nervozo
  • Bulimijo nervozo
  • Kompulzivno prenajedanje
  • so resnična, kompleksna in uničujoča stanja, ki imajo zelo resne zdravstvene posledice.

 

ANOREKSIJA NEVROZA

  • Anoreksija = podhranjenost.
  • Pojavnost anoreksije nervoze se v zadnjih 20-ih letih ni zelo spremenila in znaša v razvitem svetu med 0,5-1%.
  • Simptomi anoreksije:
  • občutna izguba telesne teže,
    neustrezno dojemanje podobe svojega telesa in telesne teže,
    • pretiravanje s športom,
    • samotarstvo,
    • pretirano čustveno in razdražljivo vedenje,
    • motnje spanja,
  • izguba menstruacije,
    težnja k popolnosti,
    • občutek mrazenja, slaba prekrvitev,
    • puhasta poraščenost telesa.
  • Količina (ne)zaužite hrane jim postane edino merilo lastne uspešnosti – čim manj pojedo, tem uspešnejše so v svojih očeh.

 

BULIMIJA NEVROZA

  • ugotavljajo, da strmo in linearno narašča. Sprva so bile številke enake kot pri anoreksiji, danes pa so nekajkrat večje (med 3 in 5%).
  • Simptomi bulimije:
  • normalna telesna teža,
    prenajedanje z ogromnimi količinami hrane,
    • bruhanje ali spodbujanje odvajanja blata po jedi,
    • odhajanje na stranišče po jedi,
    • skrivnostno vedenje,
    • občutek osamljenosti in nemoči,
  • neredne menstruacije,
    bolečine v žrelu in spremembe na zobeh zaradi bruhanja,
    • dehidracija in kožne spremembe,
    • samotarstvo,
    • otekle žleze slinavke.
  • Lahko več dni zdržijo z zelo malo hrane, nato pa jih prevzame neukrotljiva lakota, zato se začnejo basati s tako rekoč vsem, kar imajo užitnega pri roki.
  • Vase spravijo neznanske količine nenavadnih mešanic surove in kuhane, sladke in začinjene hrane.
  • Nekaj žensk je po takem prenajedanju celo umrlo zaradi raztrganja želodca.
  • Nekatere pa pojedo običajno količino hrane, ki jo takoj zatem prisilno izbruhajo, ali se bašejo z odvajali, da izzovejo obilno odvajanje blata.

 

[wp_ad_camp_1]

KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE

  • Pogosto je ta motnja povezana tudi z anoreksijo ali bulimijo.
  • Hrana deluje kot zaviralec ali vzpodbuda: umirja, otopi občutke in čustva, ublaži bolečino.
  • Pri ljudeh s kompulzivnim prenajedanjem opazimo pisano zgodovino diet, pogosto že od otroštva
  • Prisotne so tudi druge vedenjske in čustvene težave: impulzivnost oziroma pomanjkanje nadzora nad seboj, zloraba alkohola ali drog, depresija itd. Kompulzivni jedci se težko soočajo s stresnimi situacijami, jezo, skrbmi.
  • Pogosto lahko opazimo vzorec cikličnega izmenjavanja odrekanja hrani (lahko celo stradanje), čemur sledi prenajedanje.
  • Telesna teža kompulzivnih jedcev je lahko normalna ali le rahlo povečana, lahko pa je tudi prekomerno povečana.
  • Pogosto je povezano tudi s pomanjkanjem samospoštovanja, nizkim samorednostenjem, depresivnostjo, anksioznostjo, perfekcionizmom, šibkim nadzorom nad impulzi, občutki krivde, črno-belim doživljanjem sveta, nizko frustracijsko toleranco, strahom pred bližino itd.

 

VEDENJSKI IN ČUSTVENI ZNAKI:

  • Prenajedanje
  • Veliki obroki,, tudi kadar niso lačni
  • med prenajedanjem hitro uživanje hrane (goltanje)
  • Depresija, tesnoba
  • med prenajedanjem hitro uživanje hrane (goltanje)
  • Pogoste diete, po možnosti brez izgube teže

 

 

ZAKLJUČEK

  • Motnje hranjenja so problem zasvojenosti s hrano.
  • Osebe z motnjami hranjenja so potencialno življensko ogrožene in izpostavljene težjim telesnim težavam.
  • Bolezen vpliva na osebo ne samo v fizičnem, ampak predvsem v psihičnem smislu.
  • Motnje hranjenja ima večji % žensk kot moških,
  • Obravnava motenj hranjenja se obravnava na psihiatričnih klinikah (anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje) zahteva daljši čas zdravljenja (3-4 mesece ali več).

 

ZNE PACIENTA Z MOTNJAMI HRANJENJA

  • Vzpostavimo zaupljiv odnos (zaupanje)
  • Nadzor in beleženje hranjenja in odvajanja
  • Merjenje bilance tekočin in vnosa hrane
  • Merjenje telesne teže in v.f.
  • Hranjenje po nazogastrični sondi ( prisilno hranjenje?)
  • Samouvid v zdr. stanje (pogovor, čustvena opora TZN, pomoč pri stikih s svojci in prijatelji, oblikovanje pozitivne samopodobe)
  • Vključevanje v družbo in v terapevtske skupine ( psihosocialna rehabilitacija)

Leave a comment