Motnje hranjenja

KAJ SO MOTNJE HRANJENJA?

• Motnje hranjenja so čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane.
• Predstavljajo zunanji izraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter ne-sprejemanja sebe.
• Oseba izraža svoje čustvene težave s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja.
• Hranjenje ali odklanjanje hrane postane izraz osvoboditve notranjih, bolečih in ne-prepoznanih čustev.
• Motnje hranjenja so lahko tudi reakcija na dolgotrajno, leta trajajočo, nerazrešeno stresno situacijo.
• človek vso svojo energijo osredotoči na hrano in hranjenje ter se tako izogne bolečim čustvom in problemom.

KAJ JIH POVZROČA ?

• ŽELJA PO NADZORU: Hujšanje je lahko zelo zadovoljujoče, še posebej za najstnice, ki imajo pogosto občutek, da je telesna teža edino, na kar lahko same vplivajo.
• PRITISK OKOLICE: V družbah, kjer vitkost ni tako zelo cenjena, so motnje hranjenja redke.
• PRITISK DRUŽBE: V zahodnih deželah vitkost pogosto enačimo z lepoto.
• DRUŽINA:Nekateri otroci in najstniki imajo občutek, da lahko le z zavračanjem hrane izrazijo svoja čustva in pritegnejo pozornost svojcev.
• IZMIKANJE ODRAŠČANJU: Anoreksične deklice pogosto izgubijo telesne značilnosti odraslih žensk ali pa se te pri njih sploh ne razvijejo. Zato so videti zelo mlade za svoja leta. Z zavračanjem hrane se tako
  izmikajo odgovornostim, ki jih prinaša odraščanje, še posebej na področju spolnosti.
• DEPRESIJA: Kar tretjina ljudi z motnjami hranjenja je depresivnih.
• STRESNI DOGODKI: Anoreksično ali bulimično motnjo hranjenja lahko sproži tudi stresen dogodek (prekinitev ljubezenskega razmerja,
  poroka, selitev od doma…).

 

VRSTE MOTENJ HRANJENJA

• Med motnje hranjenja uvrščamo:
• Anoreksijo nervozo
• Bulimijo nervozo
• Kompulzivno prenajedanje
• so resnična, kompleksna in uničujoča stanja, ki imajo zelo resne zdravstvene posledice.

 

ANOREKSIJA NEVROZA

• Anoreksija = podhranjenost.
• Pojavnost anoreksije nervoze se v zadnjih 20-ih letih ni zelo spremenila in znaša v razvitem svetu med 0,5-1%.
• Simptomi anoreksije:
• občutna izguba telesne teže,
  neustrezno dojemanje podobe svojega telesa in telesne teže,
  • pretiravanje s športom,
  • samotarstvo,
  • pretirano čustveno in razdražljivo vedenje,
  • motnje spanja,
• izguba menstruacije,
  težnja k popolnosti,
  • občutek mrazenja, slaba prekrvitev,
  • puhasta poraščenost telesa.
• Količina (ne)zaužite hrane jim postane edino merilo lastne uspešnosti – čim manj pojedo, tem uspešnejše so v svojih očeh.

 

BULIMIJA NEVROZA

• ugotavljajo, da strmo in linearno narašča. Sprva so bile številke enake kot pri anoreksiji, danes pa so nekajkrat večje (med 3 in 5%).
• Simptomi bulimije:
• normalna telesna teža,
  prenajedanje z ogromnimi količinami hrane,
  • bruhanje ali spodbujanje odvajanja blata po jedi,
  • odhajanje na stranišče po jedi,
  • skrivnostno vedenje,
  • občutek osamljenosti in nemoči,
• neredne menstruacije,
  bolečine v žrelu in spremembe na zobeh zaradi bruhanja,
  • dehidracija in kožne spremembe,
  • samotarstvo,
  • otekle žleze slinavke.
• Lahko več dni zdržijo z zelo malo hrane, nato pa jih prevzame neukrotljiva lakota, zato se začnejo basati s tako rekoč vsem, kar imajo užitnega pri roki.
• Vase spravijo neznanske količine nenavadnih mešanic surove in kuhane, sladke in začinjene hrane.
• Nekaj žensk je po takem prenajedanju celo umrlo zaradi raztrganja želodca.
• Nekatere pa pojedo običajno količino hrane, ki jo takoj zatem prisilno izbruhajo, ali se bašejo z odvajali, da izzovejo obilno odvajanje blata.

 

[wp_ad_camp_1]

KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE

• Pogosto je ta motnja povezana tudi z anoreksijo ali bulimijo.
• Hrana deluje kot zaviralec ali vzpodbuda: umirja, otopi občutke in čustva, ublaži bolečino.
• Pri ljudeh s kompulzivnim prenajedanjem opazimo pisano zgodovino diet, pogosto že od otroštva
• Prisotne so tudi druge vedenjske in čustvene težave: impulzivnost oziroma pomanjkanje nadzora nad seboj, zloraba alkohola ali drog, depresija itd. Kompulzivni jedci se težko soočajo s stresnimi situacijami, jezo, skrbmi.
• Pogosto lahko opazimo vzorec cikličnega izmenjavanja odrekanja hrani (lahko celo stradanje), čemur sledi prenajedanje.
• Telesna teža kompulzivnih jedcev je lahko normalna ali le rahlo povečana, lahko pa je tudi prekomerno povečana.
• Pogosto je povezano tudi s pomanjkanjem samospoštovanja, nizkim samorednostenjem, depresivnostjo, anksioznostjo, perfekcionizmom, šibkim nadzorom nad impulzi, občutki krivde, črno-belim doživljanjem sveta, nizko frustracijsko toleranco, strahom pred bližino itd.

 

VEDENJSKI IN ČUSTVENI ZNAKI:

• Prenajedanje
• Veliki obroki,, tudi kadar niso lačni
• med prenajedanjem hitro uživanje hrane (goltanje)
• Depresija, tesnoba
• med prenajedanjem hitro uživanje hrane (goltanje)
• Pogoste diete, po možnosti brez izgube teže

 

 

ZAKLJUČEK

• Motnje hranjenja so problem zasvojenosti s hrano.
• Osebe z motnjami hranjenja so potencialno življensko ogrožene in izpostavljene težjim telesnim težavam.
• Bolezen vpliva na osebo ne samo v fizičnem, ampak predvsem v psihičnem smislu.
• Motnje hranjenja ima večji % žensk kot moških,
• Obravnava motenj hranjenja se obravnava na psihiatričnih klinikah (anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje) zahteva daljši čas zdravljenja (3-4 mesece ali več).

 

ZNE PACIENTA Z MOTNJAMI HRANJENJA

• Vzpostavimo zaupljiv odnos (zaupanje)
• Nadzor in beleženje hranjenja in odvajanja
• Merjenje bilance tekočin in vnosa hrane
• Merjenje telesne teže in v.f.
• Hranjenje po nazogastrični sondi ( prisilno hranjenje?)
• Samouvid v zdr. stanje (pogovor, čustvena opora TZN, pomoč pri stikih s svojci in prijatelji, oblikovanje pozitivne samopodobe)
• Vključevanje v družbo in v terapevtske skupine ( psihosocialna rehabilitacija)