Motnje govora:

Kaj je govor? Je celota jezikovnega sistema, ki mu pripadamo, je individualiziran jezik.

Lingvalne faze: Aktivno uporablja 3-5 besed. V osemnajstem mesecu otrok pridobi na besednem zakladu. Takrat uporablja 8-50 besed. Otrokov žargon postaja razumljivejši , vendar pri izgovorjavi še vedno lahko izpušča črke ( MUCA je MUTA ).

Lingvalne faze: Krik, pojavlja ob rojstvu in ga označujemo, kot fiziološkega, je oblika glasovnega sporazumevanja. Pri šestih mesecih otrok vstopa v obdobje bebljanja , v katerih so povezani samoglasniki AOE in soglasniki BMN. V osmem mesecu prehaja oglašanje v čebljanje.

DISFONIJA: Okvare glasilk in resonantnega sistema,

DIZARTRIJA: Okvare mišic in živcev, ki oživčujejo govorne organe

DISFAZIJA: Poškodbe / bolezni malih in/ali velikih možganov (možganska kap).

Jecljanje:

Jecljanje je motnja govora, ki se pojavlja pri otrocih in večinoma spontano izgine. Pri njej pride do ponavljanja črk (t-t-t-t-ako), zlogov (ma-ma-ma-ti) ali prekinitve glasu.

Motnje sluha:

Sluh je posebna sposobnost človeškega ušesa, da iz vrste vibracij, ki nas obdajajo izloči nekatere, ki jih zazna na prav poseben način. Pravimo, da jih sliši. Sluh, kot najpomembnejši kontrolni mehanizem vpliva na celostni govorno-jezikovni razvoj posameznika. Ko novorojenček sliši govor, je verjetno tako, kot da bi slišal vihar zvokov.

Gluhost: na frekvencah 500, 1000, 2000 Hz in jakosti 80 ali več Db.

Naglušnost: na f. 500, 1000, 2000 Hz in jakosti 40-80 Db.

Vse te okvare so biološke, fiziološke in nepovratne.

Preiskave sluha:

OAE: Merimo jih lahko z zelo občutljivim mikrofonom v tesno zaprtem sluhovodu,

Elektrofiziološke preiskave sluha, Audiometrija.

Zdravimo z rehabilitacijo. Diagnoza: preiskave sluha, anamneza, klinični pregled.

Motnje vida:

Vid je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«). Čutilo za vid je oko. Ko se otrok rodi, oko še ni povsem razvito. Že v porodnišnici otroku pregleda vid pediater. Otroci nujno rabijo sončna očala, ki ščitijo pred UV žarki. Predvsem je pomembno, da imajo očala 100-odstotno zaščito proti sončnim žarkom.

Očesne napake:

KRATKOVIDNOST (Myopia) = Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri se žarki zberejo pred mrežnico in jo zadenejo, ko se že razhajajo. Oko je predolgo ali pa je njegova lomnost prevelika.

DALJNOVIDNOST  (Hypermetropia) = Pri daljnovidnem očesu se svetlobni žarki ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Oko je prekratko ali pa je njegova lomnost premajhna. Pri daljnovidnosti oko predmetov v daljavi ne vidi jasno, če temu ne prilagodi očesne leče (akomodira oz. spremeni lomnost očesne leče).

ASTIGMATIZEM = Astigmatizem je očesna napaka, ki je posledica neenakomerne ukrivljenosti roženice ali leče.

BARVNA SLEPOTA (Daltonizem) = Najbolj pomemben in funkcionalen del očesa je mrežnica, ki se je razvila iz možganov. Vsebuje receptorje (čutilne celice) za svetlobo in barvo. Notranja plast mrežnice je zgrajena iz desetih plasti. Funkcionalno so pomembne tri plasti.

Vprašanja:

1. Kaj je sluh ?
2. Kakšne faze poznamo? Opiši jih!
3. Kaj je dizartrija?
4. Opredeli jecljanje!
5. Kdaj govorimo, da je oseba gluha in kdaj naglušna?
6. Diagnoza pri okvari sluha:
7. Kaj je vid ?
8. Preventiva za otroke.
9. Kaj je kratkovidnost?
10.  Kaj je barvna slepota?