32. Kaj je značilno za Clostridium tetani in kako se lahko okužimo?
Clostridium tetani je po Gramu pozitivna, gibljiva, paličasta, anaerobna bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v črevesu živali (konji). Okužba ran nastane s sporami iz prahu in zemlje pri prometnih, strelnih in drugih poškodbah, vbodih in vrezninah.
33. Kako preprečujemo okužbe s Clostridium tetani?
S cepljenjem otrok in odraslih.
34. Katere bakterije povzročijo plinski prisad?
Plinski prisad ali plinska gangrena je vnetje, ki ga ponavadi povzroča mešanica več vrst klostridijev, med katerimi prevladuje Clostridium pferingens vsaj v 80%.
35. Katere bakterije normalno najdemo v zgornjih dihalih in katere v ustih?
Zgornja dihala: stafilokoki, korinebakterije, α- in nehemolitični streptokoki, anaerobne bakterije.
Usta: ustni streptokoki – streptococcus salivarius, streptococcus sanguis, streptococcus mutans.
36. Kaj veš o ustnih streptokokih?
Lahko povzročijo ognojke ob zobeh in v zobnih koreninah, nimajo encima katalaze.
streptococcus salivarius – ustna votlina v slini in na jeziku, ne dela hemolize, lahko povzroča endokarditis.
streptococcus sanguis – α- hemolitični streptokok, sodeluje v zgodnji fazi tvorbe zobne obloge pri zobni gnilobi, pogosto povzroči subakutni bakterijski endokarditis.
streptococcus mutans – ne dela hemolize na krvnemu agarju, lahko se prilepi na zobe, tvori polisaharidne obloge na zobeh, zato se lahko razvije karies.
37. Kakšne so značilnosti piogenega streptokoka?
Izloča hemolizin S in O, ki razbistrita krvni gara okoli kolonij streptokokov (β-hemoliza). Različne tipe razlikujemo po specifični beljakovini M v celični steni. Izloča različne encime in strupnine, ki sodelujejo pri okvarah tkiv. Eritrogeni ali pirogeni toksin – povzroča osip pri škrlatinki.
38. Kakšne so značilnosti povzročitelja davice?
To je Corybacterium diphtheriae. Prebiva v žrelu zdravih oseb. Človek je edini rezervoar bolezni. Bolezen povzročajo le toksigeni sevi. C. Diphtheriae je odporen proti izsušitvi, zadrži se več tednov na predmetih in v prahu. Je bakterija različnih oblik, negibljiva, po Gramu pozitivna palička, z barvili se neenakomerno obarva. Razmnožuje se na posebnih gojiščih.
39. Kako preprečujemo širjenje davice?
S cepljenjem.
40. Kateri virusi najpogosteje povzročajo bolezni zgornjih dihal in kako preprečujemo njihovo širjenje?
Adenovirusi in rinovirusi. Preprečujemo z umivanjem rok, razkuževanjem rok, z uporabo robčkov, če smo bolni, ostanemo doma.
41. Ali so normalno MO v spodnjih dihalih prisotni?
Ne. Spodnji del dihal pokriva migetalčni epitelj in plast sluzi, ki odplavljata MO proti žrelu.
42. Katere pomembne povzročitelje vnetja spodnjih dihal poznaš?
Virus influence A, B, Streptococcus pneumoniae, Heamophilus influenzae, Bordetella pertussis, Legionella pneumophila, Histoplasma capsulatum, Blastomyces dermatitidis, Aspergillus niger, Toksoplazmoze.
43. Kaj je značilno za Streptococus pneumoniae?
Povzroča pljučnico, pljučni absces, vnetje srednjega ošesa, sinusov, možganskih open in sepso. En izmed najpogostejših bakterijskih povzročiteljev vnetij spodnnjih dihal. Je po Gramu pozitivni kok suličaste oblike. Virulentni sevi imajo kapsulo. Razlikujemo 84 kapsularnih tipov – pomembni so zaradi priprave cepiva.
44. Kaj veš o Haemophilus influenzae?
Povzroča epiglotitis, vnetje sapnika, sapnic, plijučnico, vnetje srednjega ušesa, očesne veznice, meningitis in sepso. En izmed najpogostejših bakterijskih povzročiteljev vnetij spodnnjih dihal. Zajeda človeka. Je droben, po Gramu negativen bacil, lahko ima kapssulo. Občutljiv je na nizke temperature.
45. Kaj veš o Mycobacterium tuberculosis in kako se varujemo pred okužbo?
Povzroča tuberkulozo, bolezen se lahko razširi v kosti, na možganske opne, v ledvice in druge organe. Dobimo jo z vdihavanjem bacilov. Je tenka, dolga palička, ki jo mikroskopsko opazujemo v svetlobnem mikroskopu obarvano po Ziehlo in Neelsenu. Niso občutljive za kislino želodčnega soka (kislini odporne – acidorezistentne). Bacili so odporni proti sušenju, v posušenih izločkih dihal živijo v temi več mesecev. Uničuje jih sončna svetloba in UV-žarki ter segrevanje na več kot 60°C.
46. Kaj veš o povzročiteljih gripe?
Virusi influence. Bolezen dobimo z vdihavanjem virusa, z okuženimi rokami in predmeti. Hitro se širi v obliki epidemij in pandemij. Virusi so treh tipov: A, B in C. Prištevamo jih med srednje velike viruse z vijačno somerno nukleokapsido, ki obdaja genom RNK. Imajo ovojnico, ki vsebuje hemaglutinin (veže virus na občutljive celice) in nevraminidazo (omogoča sproščanje virusnih delcev s površine celic). Virusi so občutljivi na UV-žarke in segrevanje. Uničijo celice sluznice v dihalih, kar povzroča zmanjšanje odpornosti.
47. Kakšni so ukrepi ob grozeči epidemiji gripe?
Pripravi se mrtvo cepivo proti influenci, pri katerem morajo upoštevati antigenske spremembe virusa.
48. Kaj veš o virusnih povzročiteljih prehlada?
Rinovirusi – drobni RNK virusi brez ovojnice. Razmnožujejo se v celicah zgornjih dihal. Okvarjajo zaščitni epitelj z migetalkami. Blage prehladne bolezni pri odraslih povzroča tudi respiracijski sincicijski virus (genom RNK in ovojniva, ki obdaja vijačno somerno nukleokapsido).
[wp_ad_camp_1]
49. Kaj je SARS?
Sindrum akutnega oteženega dihanja. Bolnik ima vročino, kašlja in težko diha. Virus uničuje alveole v pliučih in okvarja epitel dihal ter migetalke. Prenaša se s kapljicami, prek okuženih rok in predmetov. Virus sodi med RNK viruse z ovojnico iz družine Coronaviridae, gre za do zdaj neznan tip.
50. Kaj je značilno za mikoplazme?
So zelo drobne bakterije brez trdne celične stene. Celična membrana vsebuje sterole. Površinske beljakovine sodelujejo pri prilepljanju na celice dihal. So znotrajcelični zajedavci.
51. Kaj veš o povzročiteljih legioneloz?
Legionella pneumophila. Razmnožuje se v alveolarnih makrofagih. V naravi živi v vodah in algah in vodnih amebah. Človek se okuži z aerosoli iz vodovodnih in prezračevalnih naprav ter vlažilcev zraka. Niso občutljive za običajne koncentracije klorovih pripravkov. Legionele se razmnožujejo tudi pri temperaturah okoli 50°C. Ugodno za rast: cevi in kotli, kjer voda stoji ali pa je ne uporabljamo. Za preprečevanje – vodo segrevati vsaj na 65°C. Je drobna kokobacilarna, po Gramu negativna bakterija iz okolja. Poznamo več vrst.
52. Kaj veš o povzročiteljih mumpsa?
Virus mumpsa se prenaša kapljično, razširjen je po vsem svetu. Človek je edini rezervoar virusa. Preprečevanje = cepljenje. Značilne so močno otekle in boleče obušesnice, vneta je tudi trebušna slinavka, večkrat tudi možganske opne ali spolne žleze. Virus ie soroden virusom influence in parainfluence. Srednje velik, ima genom RNK, ovojnico, hemanglutinine in nevraminidazo. Razmnožuje se v obušesnicah.
53. Kaj veš o povzročiteljih rdečk in ošpic?
Virus rdečk = rubela – spremembe na koži, najprej na obrazu, povečajo se tudi bezgavke na zatilju. Okužba pri nosečnicah lahko povzroči hudo okvaro plodu – sindrom kongenitalne rubele. Prenašajo se kapljično. Preprečujemo s cepljenjem. Virus je enovijačni z RNK in ovojnico.
Virus ošpic = Morbillivirus – vročinska bolezen z značilnim rdečkastim izpuščajem. Širi se epidemično, prenaša se kapljično. Virus je vijačno someren z RNK v sredici in z ovojnico. Občutljiv na fizikalna in kemična sredstva. Preprečevanje s cepljenjem.
54. S katerimi MO se lahko okužimo prek bolnikove sline in izločkov iz dihal?