- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Medicinska in klinična mikrobiologija z epidemiologijo 1.del

 1.        Kaj razumemo pod imenom klinična mikrobiologija z epidemiologijo?
KLINIČNA MIKROBIOLOGIJA je veda, ki se ukvarja z ugotavljanjem mikrobnih bolezni, s hitrimi diagnostičnimi preiskavami, z razlago mikrobioloških in imunoloških izvidov, s svetovanjem in spremljanjem protimikrobnega zdravljenja in s preiskavami in svetovanjem glede preprečevanja okužb v zdravstvenih ustanovah.

2.        Kaj je sporadična bolezen, epidemija, pandemija in kaj je endemija?
Sporadična bolezen: pojavlja se od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih.
Epidemija: zboli več ljudi
Pandemija: razširjena bolezen po celem svetu
Endemija: stalno ponavljanje določene nalezljive bolezni v nekem kraju, pokrajini, mestu.

3.        Opredeli pojem nosilec mikroorganizma ali klicenosec.
Mikroorganizem: drobna bitja, rastline ali živali, ki so sestavljena iz ene same celice in jih vidimo le pod mikroskopom. Delimo jih na viruse, bakterije, gljive in parazite.
Klicenosec: tista oseba, ki prenaša okužbo, sam pa ne zboli

4.        Zakaj kako bolezen imenujemo karantensko?
To je bolezen, za katero je pri sumu okuženosti predpisana karantena.

5.        Kaj je aseptično delo?
ASEPTIČNO DELO pomeni , da ravnamo tako, da onemogočimo dostop nezaželenim mikroorganizmomiz okolja ali z rok, kože¸las, ust, zgornjih dihal.

6.        Kako postopamo pri odvzemu kužnin za mikrobiološke preiskave?
Pazimo na aseptično delo, pazimo na varnost pred okužbo bolnika, jemalca in kurirja. Razkužujemo roke!!, posodice z materiali, ki vsebujejo kužne MO, prenašamo zataljene v polietilenskih vrečkah, ki smo jih odložili v predpisano torbo.

7.        Kdo lahko odvzema posamezne kužnine za mikrobiološko preiskavo?
Osebe v ladoratoriju, zdravnik, sms

8.        Kako se pri odvzemu in prenosu bolnikovih kužnin zaščitimo pred okužbo?
Uporabljamo zaščitna sredstva:
Halje
Predpasnike
Včasih medicinske rokavice, pokrivala
Maske
Očala
Sterilne instrumente

9.        Kaj je pomembno pri prenosu kužnin v laboratorij?
ČAS PRENAŠANJA: naj ne bo daljši od 2h ur
TEMPERATURO PRENOSA
PRAVILA ZA PRENOS: naugodnejši za določen mikroorganizem

19.  Katere bakterije normalno naseljujejo kožo?

Živijo na koži v združbah, na površju in v globini

Prevlaujejo predvsem glede koagulaze negativni stafilokoki, predvsem STAPHYLOCOCCUS EPIDERMIS, sledijo korinebakterije in propionibakterije.

Pogosto, predvsem pri otrocih, najdemo na koži patogeni, glede koagulaze pozitivni STAPHYLOCOCCUS AUREUS.

20. Kateri so najpogostejši povzročitelji okužb kože?

–          Bakterije

–          Virusi

–          Glive

–          Paraziti

Bodisi da gre za neposredno vnetje na koži, bodisi za splošno bolezen, ki kaže spremembe na koži (osip- norice), ali pa za vstopno mesto, kjer je sprememba na koži le začetek splošne bolezni.

21. Kakšne so značilnosti stafilokokov in streptokokov?

STAFILOKOKI so po Gramu pozitivne, okrogle bakterije. Mikroskopsko jih vidimo posamični ali v skupkih, podobni grozdu, so negibljivi in ne sporulirajo. Nekateri stafilokoki izločajo strupe, kot so ENTEROTOKSIN (zastrupitev s hrano), TOKSIN TOKSIČNEGA ŠOKOVNEGA SINDROMA (huda zastrupitev, največkrat zaradi okuženih menstrualnih tamponov) in EKSFOLIATIVNI TOKSIN (težke kožne spremembe z luščenjem epidermisa)

STREPTOKOKI se širijo hitro v podkožno tkivo ter po limfah v kri. Nekateri izločajo toksin, ki je podoben delovanju stafilokoknemu toksinu, ki povzroča TOKSIČNI ŠOK.

22. Razloži pojem nosilca bakterije STAPHYLOCOCCUS AUREUS.

Staphylococcus aureus pogosto najdemo v nosu zdravih ljudi. V okolje se širi od drgnjenju kože ali z rokami, če se dotikamo obraza ali nosu. Iz nosu se NE širi ob dihanju, pač pa pri tekočem ali gnojnem izcedku. Osebe, ki imajo S.AUREUS stalno v nosu, imenujemo KLICENOSCE ali NOSILCE STAFILOKOKOV.

23. Katere bakterije povzročajo toksični šokovni sindrom?

Stafilokoki in nekateri streptokoki

24. Kaj veš o virusnih okužbah kože?

Največkrat gre za splošne bolezni, ki se kažejo z izpuščajem na koži, človek se največkrat okuži s stikom.

25.Katere splošne virusne bolezni kažejo izpuščaj na koži?

PARVOVIRUSI

MORBILLIVIRUS-virus ošpic

RUBELA- virus rdečk

POKSVIRUSI- ki povzročajo ČRNE KOZE ali VARIOLA

26. Kako imenujemo glivne okužbe kože?

Imenujemo jih DERMATOMIKOZE

27. Katere povzročitelje glivnih okužb kože in las poznaš?

Nitkaste glive

TRICHOPHYTON

MICROSPORUM

EPIDERMOPHYTON

28. Kaj veš o povzročitelju garijin kako se varujemo pred okužbo?

GARJE (SCABIES) so neprijetna bolezen, ki nastane, kadar se srbec SARCOPTES SCABIEI zarije v kože med prsti, pod pazduho, v dimlje ali pod prsi pri ženskah. Samica odlaga jajčeca v rovčke v koži. Koža močno srbi, s praskenjem pa se še okuži z bakterijam, tako nastanejo kraste. Težja oblika je NORVEŠKE GARJE , ki se hitro širijo v domovih za starejše in med bolniki z zmanjšanim imunskim odzivom.

ZAŠČITA: natančna higiena rok in uporaba zaščitnih medicinskih rokavic. Preprečevanje temelji na osebni snagi in čistoči perila.

29. Kaj veš o ušeh in kako se obvarujemo ušivosti?

Naselijo se na lasišču, v poraščenih predelih telesa ali na obleki, kjer se hranijo z gostiteljevo krvjo. Medicinsko pomembne uši so:

–          Bela uš ali oblačilna uš

–          Naglavna uš

–          Sramna uš

Uši so tudi prenašalke EPIDEMIČNE PEGAVICE in POVRATNEGA LEGARJA

Najbolje se uši razmnožujejo pri 35 do 37*C

UŠIVOST PREGANJAMO z insekticidi, za zatiranje na glavi uporabljamo posebne šampone, skrbna osebna higiena in umivanje z vročo vodo in milom, prekuhavanje perila in posteljnine ter parno razkuževanje obleke tud pripomorejo k uničenju uši.

30. Kateri so najpogostejši povzročitelji okužb ran?

Povzročajo jih zelo različne vrste MO, predvsem pa bakterije.

NAJPOGOSTEJŠI so:

Stafilokoki vrste:  STAPHYLOCOCCUS AUREUS

31. Kaj veš o klostridijih?

Je po Gramu pozitivna, gibljiva, paličasta, anaerobna bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v črevesu živali, predvsem konj. Okužba ran nastane s sporami iz prahu. Bacil povzroča bolezen tetanus ali mrtvični krč. Tetanus uspešno preprečujemo s cepljenjem otrok in odraslih.