- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Križanja in načini dedovanja

GREGOR MENDEL (1822-1884) à utemeljitelj klasične genetike

 

KRIŽANCI/HIBRIDI– potomci križanja dveh rastlin (osebka), ki se razlikujeta v eni     lastnosti.

 

Prva generacija: STARŠEVSKA (RODITELJSKA, PARENTALNA) = oznaka (P)

Prva generacija potomcev (nastane po oploditvi) : FILIALNA GENERACIJA = (F1)

 

Ko prvo generacijo posadimo, nastanejo potomci,

ki predstavljajo naslednjo à DRUGO FILIALNO GENERACIJO = (F2)

 

 

Zapisujemo: VELIKE TISKANE ČRKE

 

Zapisujemo: MALE TISKANE ČRKE

àObičajno izberemo začetno črko dominantnega znaka; npr. – temne oči T

svetle oči t

 

V telesnih celicah –> vedno se združita dva alela za eno lastnost.

2 alela = 1 lastnost

 

Združenje dveh enakih alelov za neko lastnost -> organizem HOMOZIGOT

Združenje dveh različnih alelov za neko lastnost -> organizem HETEROZIGOT

 

A A     dominantni homozigot

a a     recesiven homozigot

A a     heterozigot

 

 

 

MONOHIBRIDNO DOMINANTNO/ RECESIVNO KRIŽANJE

 

Primer:

Križamo rdečecvetno grahovo rastlino z belocvetno.

 

dominantna                                                                recesivna

 

starševska generacija:   RR x rr

R R
r Rr Rr
r Rr Rr

Prva generacija potomcev (F1)

 

Prva generacija potomcev:   F1     Rr x Rr

R r
R RR Rr
r Rr rr

 

 

 

 

Druga generacija potomcev ( F2)

  1. Mendlov zakon dedovanja:

Če križamo DOMINANTNEGA HOMOZIGOTA z RECESIVNIM HOMOZIGOTOM, v F1 generaciji dobimo GENOTIPSKO HETEROZIGOTNE in FENOTIPSKO DOMINANTNE osebke.

 

V F2 generaciji pa dobimo ¾ FENOTIPSKO dominantnih in ¼ FENOTIPSKO RECESIVNIH osebkov. Razmerje genotipov:                 1   :   2   :   1

AA       Aa     aa

 

 

 

 

 

 

 

MONOHIBRIDNO INTERMEDIALNO KRIŽANJE

Potomci NE kažejo dominantnih ali recesivnih lastnosti, ampak so »nekaj vmes«.

 

Odkril à CORRENS, ko je križal rdečecvetno in belocvetno nočno lepotico.

 

Alela (za rdečo in belo barvo cveta)= ENAKO MOČNA/ KODOMINANTNA

 

Primer:

Križamo rdečecvetno in belocvetno nočno lepotico.

 

Starševska generacija     RR     x   BB

 

R R
B RB RB
B RB RB

rdeča                     bela

 

Prva generacija potomcev (F1)

 

Druga generacija potomcev (F2)

R B
R RR RB
B RB BB

 

 

 

 

 

 

Če križamo dva HOMOZIGOTNA osebka, pri katerih sta alela za neko lastnost KODOMINANTNA, v F1 generaciji dobimo genotipske HETEROZIGOTNE in FENOTIPSKO »MEŠANE« OSEBKE ( lastnost »nekaj vmes«). V F2 generaciji pa dobimo 3 različne fenotipe in 3 genotipe.

1         :      2       :     1

 

BB (HOMOZIGOT)                                 BR (HETEROZIGOT)              RR (HOMOZIGOT)

DEDOVANJE KRVNIH SKUPIN

 

INTERMEDIARNO dedovanje.

Krvne skupine: A, B, AB, 0.

 

KRVNA SKUPINA AGLUTINOGEN na eritrocitih AGLUTININ v

krvni plazmi

A A PROTI aglutinogenu B
B B PROTI aglutinogenu A
AB A, B
0 0 PROTI aglutinogenu A in B

 

 

 

Krvne skupine določajo 3 ALELI ( = multipli aleli) :   IA (A)

IB (B)

i (O).

 

 

 

Dominantna alela IA in IB, recesivni alel i (O).

 

GENOTIP FENOTIP
IA IA AA A
IA i AO A
IB IB BB B
IB i BO B
IA IB AB AB
i i OO O

 

 

 

 

 

 

 

TESTNO ALI POVRATNO KRIŽANJE

 

Uporabimo ga takrat, ko imamo dva FENOTIPSKO ENAKA osebka, NE POZNAMO pa njunega GENOTIPA.

 

Osebek (z neznanim genotipom) križamo z RECESIVNIM HOMOZIGOTOM in na podlagi potomcev sklepamo o genotipu starša.

 

Primer:

Križamo okrogel grah z nagubanim. Lastnost »okrogel« je dominantna.

 

 

 

G G
g Gg Gg
g Gg Gg

Če je testirani grah DOMINANTEN

HOMOZIGOT (GG), bodo vsi potomci

okrogli = dominantni in heterozigotni.

 

 

 

G g
g Gg gg
g Gg gg

 

Če je testiran grah HETEROZIGOT (Gg),

bo polovica potomcev okroglih

dominantnih, polovica pa nagubanih = recesivnih.

 

 

 

 

 

 

 

 

SPOLNO VEZANO DEDOVANJE

 

Poleg tega, da spolni kromosomi določajo spol, imajo še številne gene za druge lastnosti.

 

Ločimo dve vrsti spolno vezanega dedovanja:

 

 

  1. RDEČE ZELENA BARVNA SLEPOTA

 

Alel za barvno slepoto = recesiven, leži na X kromosomu

 

Ženska:  XX à normalna, zdrava

X’X à bolezen ni izražena, normalno vidi, je samo prenašalka

X’X’ à barvno slepa

 

Moški: XY à zdrav

X’Y à barvno slep

 

Gen za barvno slepoto se prenese na potomce preko X kromosoma.

Približno vsak 10-ti X kromosom okvarjen.