Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol https://srednja.zdravstvena.info


  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih
  • Varovanje zasebnosti


Križanja in načini dedovanja

January 18th, 2015 v Seminarske naloge |

Natisni to objavo Natisni to objavo

GREGOR MENDEL (1822-1884) à utemeljitelj klasične genetike

 

KRIŽANCI/HIBRIDI– potomci križanja dveh rastlin (osebka), ki se razlikujeta v eni     lastnosti.

 

Prva generacija: STARŠEVSKA (RODITELJSKA, PARENTALNA) = oznaka (P)

Prva generacija potomcev (nastane po oploditvi) : FILIALNA GENERACIJA = (F1)

 

Ko prvo generacijo posadimo, nastanejo potomci,

ki predstavljajo naslednjo à DRUGO FILIALNO GENERACIJO = (F2)

 

  • DOMINANTNE (PREVLADUJOČE) lastnosti oz. ALELE

 

Zapisujemo: VELIKE TISKANE ČRKE

  • RECESIVNE (PRIKRITE) lastnosti oz. ALELE

 

Zapisujemo: MALE TISKANE ČRKE

àObičajno izberemo začetno črko dominantnega znaka; npr. – temne oči T

svetle oči t

 

V telesnih celicah –> vedno se združita dva alela za eno lastnost.

2 alela = 1 lastnost

 

Združenje dveh enakih alelov za neko lastnost -> organizem HOMOZIGOT

Združenje dveh različnih alelov za neko lastnost -> organizem HETEROZIGOT

 

A A     dominantni homozigot

a a     recesiven homozigot

A a     heterozigot

 

 

 

MONOHIBRIDNO DOMINANTNO/ RECESIVNO KRIŽANJE

 

Primer:

Križamo rdečecvetno grahovo rastlino z belocvetno.

 

dominantna                                                                recesivna

 

starševska generacija:   RR x rr

R R
r Rr Rr
r Rr Rr

Prva generacija potomcev (F1)

 

Prva generacija potomcev:   F1     Rr x Rr

R r
R RR Rr
r Rr rr

 

 

 

 

Druga generacija potomcev ( F2)

  1. Mendlov zakon dedovanja:

Če križamo DOMINANTNEGA HOMOZIGOTA z RECESIVNIM HOMOZIGOTOM, v F1 generaciji dobimo GENOTIPSKO HETEROZIGOTNE in FENOTIPSKO DOMINANTNE osebke.

 

V F2 generaciji pa dobimo ¾ FENOTIPSKO dominantnih in ¼ FENOTIPSKO RECESIVNIH osebkov. Razmerje genotipov:                 1   :   2   :   1

AA       Aa     aa

 

 

 

 

 

 

 

MONOHIBRIDNO INTERMEDIALNO KRIŽANJE

Potomci NE kažejo dominantnih ali recesivnih lastnosti, ampak so »nekaj vmes«.

 

Odkril à CORRENS, ko je križal rdečecvetno in belocvetno nočno lepotico.

 

Alela (za rdečo in belo barvo cveta)= ENAKO MOČNA/ KODOMINANTNA

 

Primer:

Križamo rdečecvetno in belocvetno nočno lepotico.

 

Starševska generacija     RR     x   BB

 

R R
B RB RB
B RB RB

rdeča                     bela

 

Prva generacija potomcev (F1)

 

Druga generacija potomcev (F2)

R B
R RR RB
B RB BB

 

 

 

 

 

 

Če križamo dva HOMOZIGOTNA osebka, pri katerih sta alela za neko lastnost KODOMINANTNA, v F1 generaciji dobimo genotipske HETEROZIGOTNE in FENOTIPSKO »MEŠANE« OSEBKE ( lastnost »nekaj vmes«). V F2 generaciji pa dobimo 3 različne fenotipe in 3 genotipe.

1         :      2       :     1

 

BB (HOMOZIGOT)                                 BR (HETEROZIGOT)              RR (HOMOZIGOT)

DEDOVANJE KRVNIH SKUPIN

 

INTERMEDIARNO dedovanje.

Krvne skupine: A, B, AB, 0.

 

KRVNA SKUPINA AGLUTINOGEN na eritrocitih AGLUTININ v

krvni plazmi

A A PROTI aglutinogenu B
B B PROTI aglutinogenu A
AB A, B –
0 0 PROTI aglutinogenu A in B

 

 

 

Krvne skupine določajo 3 ALELI ( = multipli aleli) :   IA (A)

IB (B)

i (O).

 

 

 

Dominantna alela IA in IB, recesivni alel i (O).

 

GENOTIP FENOTIP
IA IA AA A
IA i AO A
IB IB BB B
IB i BO B
IA IB AB AB
i i OO O

 

 

 

 

 

 

 

TESTNO ALI POVRATNO KRIŽANJE

 

Uporabimo ga takrat, ko imamo dva FENOTIPSKO ENAKA osebka, NE POZNAMO pa njunega GENOTIPA.

 

Osebek (z neznanim genotipom) križamo z RECESIVNIM HOMOZIGOTOM in na podlagi potomcev sklepamo o genotipu starša.

 

Primer:

Križamo okrogel grah z nagubanim. Lastnost »okrogel« je dominantna.

 

 

 

G G
g Gg Gg
g Gg Gg

Če je testirani grah DOMINANTEN

HOMOZIGOT (GG), bodo vsi potomci

okrogli = dominantni in heterozigotni.

 

 

 

G g
g Gg gg
g Gg gg

 

Če je testiran grah HETEROZIGOT (Gg),

bo polovica potomcev okroglih

dominantnih, polovica pa nagubanih = recesivnih.

 

 

 

 

 

 

 

 

SPOLNO VEZANO DEDOVANJE

 

Poleg tega, da spolni kromosomi določajo spol, imajo še številne gene za druge lastnosti.

 

Ločimo dve vrsti spolno vezanega dedovanja:

 

  • Dedovanje genov, ki so na X kromosomu (gene dedujeta oba spola).
  • Dedovanje genov, ki so na Y kromosomu in nimajo ustreznega alela na x kromosomu ( gene dedujejo le moški).

 

  1. RDEČE ZELENA BARVNA SLEPOTA

 

Alel za barvno slepoto = recesiven, leži na X kromosomu

 

Ženska:  XX à normalna, zdrava

X’X à bolezen ni izražena, normalno vidi, je samo prenašalka

X’X’ à barvno slepa

 

Moški: XY à zdrav

X’Y à barvno slep

 

Gen za barvno slepoto se prenese na potomce preko X kromosoma.

Približno vsak 10-ti X kromosom okvarjen.

 


Napišite komentar

You must be logged in to post a comment.


  • Išči

    Results

  • Kategorije

    • Pošlji gradivo
    • Farmakologija
    • Diagnostično terapevtski posegi
    • Psihologija
    • Infekcijske bolezni
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Prva pomoč
    • Seminarske naloge
    • Geriatrija
    • Psihiatrija
    • Življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    • Zdravstvena nega žene
    • Angleščina
    • Poklicna matura
    • Zdravstvena nega
    • Anatomija in fiziologija
    • Zakonodaja in kakovost v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Higiena in mikrobiologija
    • Vzgoja za zdravje
    • Dietetika
    • Praktični pouk
  • Oglej si

  • Lajkej na FB

  • Ključne besede

    anatomija bolezen bolnik bolnišnica diareja dojenček duševne motnje hranjenje infekcija infekcijske bolezni kirurg medicina mikrobiologija motnje nega nega otroka nega žene nosečnost okužba operacija otrok poklicna matura praksa praktični pouk preventiva psihiater psihiatrija psihologija seminarska naloga seminarske naloge test vitalne funkcije vzgoja za zdravje zdravila zdravljenje zdravnik zdravstvena nega zdravstvena nega infekcijskega bolnika Zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika zdravstvena nega žene zdravstvo zn življenjske aktivnosti in negovalne intervencije
    Dodaj to spletno stran med priljubljeneDodaj to spletno stran med priljubljene


    Zapiske pošljite in pripišite v kateri predmet spadajo:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )













Vse informacije na spletni strani so namenjene dijakom na srednjih zdravstvenih šolah po Sloveniji zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.