GREGOR MENDEL (1822-1884) à utemeljitelj klasične genetike

KRIŽANCI/HIBRIDI– potomci križanja dveh rastlin (osebka), ki se razlikujeta v eni     lastnosti.

Prva generacija: STARŠEVSKA (RODITELJSKA, PARENTALNA) = oznaka (P)

Prva generacija potomcev (nastane po oploditvi) : FILIALNA GENERACIJA = (F1)

Ko prvo generacijo posadimo, nastanejo potomci,

ki predstavljajo naslednjo à DRUGO FILIALNO GENERACIJO = (F2)

• DOMINANTNE (PREVLADUJOČE) lastnosti oz. ALELE

Zapisujemo: VELIKE TISKANE ČRKE

• RECESIVNE (PRIKRITE) lastnosti oz. ALELE

Zapisujemo: MALE TISKANE ČRKE

àObičajno izberemo začetno črko dominantnega znaka; npr. – temne oči T

svetle oči t

V telesnih celicah –> vedno se združita dva alela za eno lastnost.

2 alela = 1 lastnost

Združenje dveh enakih alelov za neko lastnost -> organizem HOMOZIGOT

Združenje dveh različnih alelov za neko lastnost -> organizem HETEROZIGOT

A A     dominantni homozigot

a a     recesiven homozigot

A a     heterozigot

MONOHIBRIDNO DOMINANTNO/ RECESIVNO KRIŽANJE

Primer:

Križamo rdečecvetno grahovo rastlino z belocvetno.

dominantna                                                                recesivna

starševska generacija:   RR x rr

Prva generacija potomcev (F1)

Prva generacija potomcev:   F1     Rr x Rr

Druga generacija potomcev ( F2)

1. Mendlov zakon dedovanja:

Če križamo DOMINANTNEGA HOMOZIGOTA z RECESIVNIM HOMOZIGOTOM, v F1 generaciji dobimo GENOTIPSKO HETEROZIGOTNE in FENOTIPSKO DOMINANTNE osebke.

V F2 generaciji pa dobimo ¾ FENOTIPSKO dominantnih in ¼ FENOTIPSKO RECESIVNIH osebkov. Razmerje genotipov:                 1   :   2   :   1

AA       Aa     aa

MONOHIBRIDNO INTERMEDIALNO KRIŽANJE

Potomci NE kažejo dominantnih ali recesivnih lastnosti, ampak so »nekaj vmes«.

Odkril à CORRENS, ko je križal rdečecvetno in belocvetno nočno lepotico.

Alela (za rdečo in belo barvo cveta)= ENAKO MOČNA/ KODOMINANTNA

Primer:

Križamo rdečecvetno in belocvetno nočno lepotico.

Starševska generacija     RR     x   BB

rdeča                     bela

Prva generacija potomcev (F1)

Druga generacija potomcev (F2)

Če križamo dva HOMOZIGOTNA osebka, pri katerih sta alela za neko lastnost KODOMINANTNA, v F1 generaciji dobimo genotipske HETEROZIGOTNE in FENOTIPSKO »MEŠANE« OSEBKE ( lastnost »nekaj vmes«). V F2 generaciji pa dobimo 3 različne fenotipe in 3 genotipe.

1         :      2       :     1

BB (HOMOZIGOT)                                 BR (HETEROZIGOT)              RR (HOMOZIGOT)

DEDOVANJE KRVNIH SKUPIN

INTERMEDIARNO dedovanje.

Krvne skupine: A, B, AB, 0.

Krvne skupine določajo 3 ALELI ( = multipli aleli) :   I^A (A)

I^B (B)

i (O).

Dominantna alela I^A in I^B, recesivni alel i (O).

TESTNO ALI POVRATNO KRIŽANJE

Uporabimo ga takrat, ko imamo dva FENOTIPSKO ENAKA osebka, NE POZNAMO pa njunega GENOTIPA.

Osebek (z neznanim genotipom) križamo z RECESIVNIM HOMOZIGOTOM in na podlagi potomcev sklepamo o genotipu starša.

Primer:

Križamo okrogel grah z nagubanim. Lastnost »okrogel« je dominantna.

Če je testirani grah DOMINANTEN

HOMOZIGOT (GG), bodo vsi potomci

okrogli = dominantni in heterozigotni.

Če je testiran grah HETEROZIGOT (Gg),

bo polovica potomcev okroglih

dominantnih, polovica pa nagubanih = recesivnih.

SPOLNO VEZANO DEDOVANJE

Poleg tega, da spolni kromosomi določajo spol, imajo še številne gene za druge lastnosti.

Ločimo dve vrsti spolno vezanega dedovanja:

• Dedovanje genov, ki so na X kromosomu (gene dedujeta oba spola).
• Dedovanje genov, ki so na Y kromosomu in nimajo ustreznega alela na x kromosomu ( gene dedujejo le moški).

1. RDEČE ZELENA BARVNA SLEPOTA

Alel za barvno slepoto = recesiven, leži na X kromosomu

Ženska:  XX à normalna, zdrava

X’X à bolezen ni izražena, normalno vidi, je samo prenašalka

X’X’ à barvno slepa

Moški: XY à zdrav

X’Y à barvno slep

Gen za barvno slepoto se prenese na potomce preko X kromosoma.

Približno vsak 10-ti X kromosom okvarjen.