GREGOR MENDEL (1822-1884) à utemeljitelj klasične genetike
KRIŽANCI/HIBRIDI– potomci križanja dveh rastlin (osebka), ki se razlikujeta v eni lastnosti.
Prva generacija: STARŠEVSKA (RODITELJSKA, PARENTALNA) = oznaka (P)
Prva generacija potomcev (nastane po oploditvi) : FILIALNA GENERACIJA = (F1)
Ko prvo generacijo posadimo, nastanejo potomci,
ki predstavljajo naslednjo à DRUGO FILIALNO GENERACIJO = (F2)
- DOMINANTNE (PREVLADUJOČE) lastnosti oz. ALELE
Zapisujemo: VELIKE TISKANE ČRKE
- RECESIVNE (PRIKRITE) lastnosti oz. ALELE
Zapisujemo: MALE TISKANE ČRKE
àObičajno izberemo začetno črko dominantnega znaka; npr. – temne oči T
svetle oči t
V telesnih celicah –> vedno se združita dva alela za eno lastnost.
2 alela = 1 lastnost
Združenje dveh enakih alelov za neko lastnost -> organizem HOMOZIGOT
Združenje dveh različnih alelov za neko lastnost -> organizem HETEROZIGOT
A A dominantni homozigot
a a recesiven homozigot
A a heterozigot
MONOHIBRIDNO DOMINANTNO/ RECESIVNO KRIŽANJE
Primer:
Križamo rdečecvetno grahovo rastlino z belocvetno.
dominantna recesivna
starševska generacija: RR x rr
R | R | |
r | Rr | Rr |
r | Rr | Rr |
Prva generacija potomcev (F1)
Prva generacija potomcev: F1 Rr x Rr
R | r | |
R | RR | Rr |
r | Rr | rr |
Druga generacija potomcev ( F2)
- Mendlov zakon dedovanja:
Če križamo DOMINANTNEGA HOMOZIGOTA z RECESIVNIM HOMOZIGOTOM, v F1 generaciji dobimo GENOTIPSKO HETEROZIGOTNE in FENOTIPSKO DOMINANTNE osebke.
V F2 generaciji pa dobimo ¾ FENOTIPSKO dominantnih in ¼ FENOTIPSKO RECESIVNIH osebkov. Razmerje genotipov: 1 : 2 : 1
AA Aa aa
MONOHIBRIDNO INTERMEDIALNO KRIŽANJE
Potomci NE kažejo dominantnih ali recesivnih lastnosti, ampak so »nekaj vmes«.
Odkril à CORRENS, ko je križal rdečecvetno in belocvetno nočno lepotico.
Alela (za rdečo in belo barvo cveta)= ENAKO MOČNA/ KODOMINANTNA
Primer:
Križamo rdečecvetno in belocvetno nočno lepotico.
Starševska generacija RR x BB
R | R | |
B | RB | RB |
B | RB | RB |
rdeča bela
Prva generacija potomcev (F1)
Druga generacija potomcev (F2)
R | B | |
R | RR | RB |
B | RB | BB |
Če križamo dva HOMOZIGOTNA osebka, pri katerih sta alela za neko lastnost KODOMINANTNA, v F1 generaciji dobimo genotipske HETEROZIGOTNE in FENOTIPSKO »MEŠANE« OSEBKE ( lastnost »nekaj vmes«). V F2 generaciji pa dobimo 3 različne fenotipe in 3 genotipe.
1 : 2 : 1
BB (HOMOZIGOT) BR (HETEROZIGOT) RR (HOMOZIGOT)
DEDOVANJE KRVNIH SKUPIN
INTERMEDIARNO dedovanje.
Krvne skupine: A, B, AB, 0.
KRVNA SKUPINA | AGLUTINOGEN na eritrocitih | AGLUTININ v
krvni plazmi |
A | A | PROTI aglutinogenu B |
B | B | PROTI aglutinogenu A |
AB | A, B | – |
0 | 0 | PROTI aglutinogenu A in B |
Krvne skupine določajo 3 ALELI ( = multipli aleli) : IA (A)
IB (B)
i (O).
Dominantna alela IA in IB, recesivni alel i (O).
GENOTIP | FENOTIP | |
IA IA | AA | A |
IA i | AO | A |
IB IB | BB | B |
IB i | BO | B |
IA IB | AB | AB |
i i | OO | O |
[wp_ad_camp_1]
TESTNO ALI POVRATNO KRIŽANJE
Uporabimo ga takrat, ko imamo dva FENOTIPSKO ENAKA osebka, NE POZNAMO pa njunega GENOTIPA.
Osebek (z neznanim genotipom) križamo z RECESIVNIM HOMOZIGOTOM in na podlagi potomcev sklepamo o genotipu starša.
Primer:
Križamo okrogel grah z nagubanim. Lastnost »okrogel« je dominantna.
G | G | |
g | Gg | Gg |
g | Gg | Gg |
Če je testirani grah DOMINANTEN
HOMOZIGOT (GG), bodo vsi potomci
okrogli = dominantni in heterozigotni.
G | g | |
g | Gg | gg |
g | Gg | gg |
Če je testiran grah HETEROZIGOT (Gg),
bo polovica potomcev okroglih
dominantnih, polovica pa nagubanih = recesivnih.
SPOLNO VEZANO DEDOVANJE
Poleg tega, da spolni kromosomi določajo spol, imajo še številne gene za druge lastnosti.
Ločimo dve vrsti spolno vezanega dedovanja:
- Dedovanje genov, ki so na X kromosomu (gene dedujeta oba spola).
- Dedovanje genov, ki so na Y kromosomu in nimajo ustreznega alela na x kromosomu ( gene dedujejo le moški).
- RDEČE ZELENA BARVNA SLEPOTA
Alel za barvno slepoto = recesiven, leži na X kromosomu
Ženska: XX à normalna, zdrava
X’X à bolezen ni izražena, normalno vidi, je samo prenašalka
X’X’ à barvno slepa
Moški: XY à zdrav
X’Y à barvno slep
Gen za barvno slepoto se prenese na potomce preko X kromosoma.
Približno vsak 10-ti X kromosom okvarjen.