- Izobraževalni portal iz zdravstvene nege za vse dijake srednjih zdravstvenih šol http://srednja.zdravstvena.info - https://srednja.zdravstvena.info -

Izolacija – plonkec

Izolacija-namen izolacije-1)preprecevanja sirjenja nalezljivihj bolezni 2) prepreciti sirjenje m.o. od bolnika v neposredno okolico 3) zascita b. katerega obrambna sposobnost je slabaKategorije izolacije-standardna izolacija-zadosca za vecino bakteriskih ion virusnih bolezni stroga i. velja za tezjo obliko bolezni in za vecjo kuznost (steklina, pljucni antraks) karantena takrat ko gre za bolezni ki so zelo kuzne in je nihov potek zelo tezak zascitna i. zavarovanje z zmansano imunsko odpornostjo izolacijski okrepi-standardni upostevamo jih pri stku z vsemi bolniki ne glede na vrsto obolenja,higijena rok, uporaba rokavic, osebna zacitna sredstva (maske ocala halaja..),

ciscenje in razkuzovanje inkontamiranih instrumentov, ciscenje in r bolnikove okolice, rokovanje in transkort in pranje perila, sortiranje odpadkov, odlaganje ostih predmetov v zbiralnike iz materiala ki ga ni moc prebosti, uporaba sisstemov za nadihavanje, namestitev kuznega bolnika v enopostelno sobo, zascita poskodovane koze zdr delovca z oblizem aeoregena izolacija-v primeru ospic noric tuberkoloze .polek standarnih okrepov se ustezno prezracevanje v prostor naj vstopa manj usebja zascitijo naj se z specialno masko,kapljicna izolacija v primeru invazivne okozbe s heamophilius inflancae,invazivne okuzbe z neaisserio meningitis, bakterijske okuzbe dihal (davica oslovski kaselj, skrlatinka), virosne okuzbe (adenoviroza, okuzba z protivirussom b19, gripa, rdecke mumpa)   okrepi-ce bolnik ni v enopostelni sobi mora biti razmak med posteljema saj en meterce si mu priblizamo na manj kot pol metra si nadenemo masko pomembno je omivanje rok kontaktna izolacija-v primeru okuzbe ali kolonozacije prebavil dihal koze ali rane z veckratno neobcotljivimi bakterijami naprimer mrsa

Crevesne okuzbe z m.o., za otroke v planicah ali za inkontinentne bolnike, okuzbe z hepatitis A rota virus sigele, entorovirusi pri otrocih,zelo kuzne okuzbe koze (garje usivost abces), zoster,virusni hemoragicni konjuktivitis razistentne bakterije-mrsa je najbol pogosta bolniska infekcija ki se predvsem nahaj v predelu ran od izvodilih razklicnih katetrov drenov stom ter v izlodckih prenasa se preko rok predmetov najbol dovzetnio so bolnikui ki so zdravljeni v intenzivni terapiji, b z zmansano odpornostjo, b z dolgo lezalno dobno, b z vstavljeni razlicnimi kateri in dreni, s prelezaninami in drugimi ranami, po intenzivnih posegih, s tesko osnovno bolznijo, bolniki zdravljeni z antibiotik pri bolnikih z mrso je zazeljena enopostelna soba ce je mozno najmbo pred sobo predprostor kjer naj bo umivalnik razkuzilo in voda na vratih mora biti napios izolacija enako tako na temparaturnem listu vrata morajo biti zaprta v soibo naj vstopa le zdr osebje cim vec preiskav in postopkov naj se opravi v b sobipovdarek je na razkuzevanjuu rok in uporabi zascitnih rokavic in umuivanju rok, zascitna maska je potrebna pri oskrbi okuzene rane potrebna je tudi halja, vozicek rivaroci termometer hranimo v predprostoru

Pri bolniku v izolciji se srecujemo z naslčednimi problemi zdr nege

Nezavesten bolnik, bolnik nma respiratoriju,sondna prehrana, parenteralna prehrana, i.v. terapija, povisana tt, potenje, nevarnost nastanka prelezanin, oligurija anurija, dializa, splosna oslabelost, nevarnost prenosa okuzbe cilj zdr nege-normalno hidriran bolnik, urenjen cist bolnik, preprecevanje okube na druge bolnike, dobro opazovan in nadzorovan bolnik, dobro psihofizicno pocutje bolnika aktivnost zdr nege-postelna kopel, anogenitalna nega, belezimo kolicino izlocenega urina, sutan nega, belezimo kolicino prejete tekocine skozi usta ali paranteralno, merjenje vit funkcij, znizanje tt, ker obstaja nevarnost prelezanin planiramo in izvajamo ustrezne ukrepenadzor nad mrsa na oddelkih intenzivne terapije in nege-bolnik ki pride na odelek vzamemo bris nosu perineja koznih sprememb ali ran aspiurata iz dihal zrela na mrsa, do izvida ga obravnavamo kot pozitivnegabvris odvzamemo tako da z ovlazenim brisom (s fiziolosko raztopino)odvzemno mesto obrisemo s trikratnim vrtljajem in ga vlozimo v gojisce ali v eproveto.pri pozitivnem izvgidu mrsa obvestimo higijenika klinike kjer se zdravi bolnik epidemiologa zdravnika na oddelku kjer se izvajajo dodatne preiskave in posegi cistilni servis…

ob epidemiji epidemiolog postavi indikacije za odvzem brisov na mrsa pri osebju.dekolonizacija-izvajamo jo na sliznicah nosne votline ustne votline na lasiscu in na kozi telesa uporabljamo antisepticna sredstva in jo izvajamo po prepisani shemi vsakodnevno sledi menjava osebnega in postelnega perila, sedmi dan po zakluceni  dekolonozaciji ponovno odvzamemo kuznine za mikrobioloosko kontrolo.vpljiv izolacije na bolnika-vpliva na psihosocilano pocutje bolnika bolniki ki so sami v sobi se velikokrat pojavi stres stigma vedenske motnje depresija, bolniki potozijo da so osamljeni iozolitrane odrezani od dogajanja na oddelku, zanemarjene s strani svojcev zelo pomembna je komunikacija pri izolaciji je komuniikacija zelo tezavna zaradi:

bolnik ni v stiku z drugimi  ker je v enopostelni sobi, zelo mu omejimo obiskena minimalnio, pri nosenju maske ne more opaziti nas emimike pri nosenju rokavic ni komunikacije z dotikom  in tako oviramo normalen prenos komunikacij kako zmansati negativne posledice pri izolaciji-bolnika namestimo v vecjo sobo in mui tako omogocimo vecji prostor za gibanje, bolniku ne omejimo obiske pod pogoojem da upsotevajo ukrepe za preprecevanje okuzbe, bolniku damo moznost da izrazi svoje potrebe strahove in vprasanja na ta nacin bomo pridobili negovo zaupanje, bolniku damo obcutek varnosti tako da mu damo vedeti  da smo mu vedno na razpologo, povemo mu da imajo drugi bolniki v izolaciji podobne probleme, vedno se predstavimo z imenom crevesne nalezljive bolezni-najbol pogosti povzrocitelji crevesnih nalezljivih bolezni-bakterije-salmonele, sigle, staphylococus aureus, clostridium perfringens, campylobacter, vibro cholrae, vibro parahaemolyticus, bacil cereus, clostidium botulinum, yersinia enteritdis, e. coli virusi-rota virus, norwalk virus, adenovirus, virus hepatitisa a

Zajedalci, trosovci, cryptosporidium, toxsoplazma gondii, bickarji, gliste, trihinela spiralis, trakulje  driske-driska je vodilni simptom pri crevesnih nelezlivih bezljivih. Glede na vzrok pojava kliniki locijo stiri skupine 1-sporadicni oziroma epidemicni enterekolitis, driske na potovanjih, driske povezane z antibioticnim zdravljenjem, driska pri bolnikih s sindromom imunske pomankljivosti diagnoza-mikrobioloska (brez popvzrocitelja), vcasih seroloska diagnostika zascita-oskrba z zdravo pitno vodo, sanitarno-higenska ureditev okolja, higiensko odstranjevanje odplak, pravilno umivanje in razkuzevanje rok, higiensko in varno odstranjevanje fekalij, higina stranisc, netancna osebna higiena, pravilno in strokovno ravnanje z zivili, locevanje v kuhinji, pravilna priprava hrane, pravilno odsstranjevanje zivil, toplotna obdelava prehrane, pravilno prevazanje in shranjevaneje hrane, prijava bolezni epidemioloski sluzbi ki poisce izvor in pot okuzbe ter opravi zdravstveni nadzor nad kontaktnimi osebami driske na potovanjih-vednoi vec ljudi potuje na nerazvite drzave v katerih so povzrocitelji bakterije virusi in zajedalci izvor okuzbe je navadno presna zelenjava presno meso presna morska hrana neprebruhana voda, sladoled neoprano sadje klinicna slikav inkobitacija je kratka (4do 24 ur,

pri sigelozi 1-3 dni, pri samenolozi 6-48 ur, pri virusnih enterokolitisih od 18-48 ur. Bolezen zacne hitro z drisko krci splosno utrujenost vcasih z vrocino nekateri bruhajo driska traja 3-4 dni. Zdravljenje je simptomacko nadomescanje tekocine v hujsih primerih dajemo antimikrobne preparate ki skrajsajo potek bolezni driske povezane z antibioticnim zdravljenjem-je najbol pogost ucinek zdravljenja zn antibiotiki, driske so blage in kratkotrajne redkeje v hujsi obliki, antibiotiki spremenijo sestavo crevesne flore in s tem njeno delovanje ker se ustvarijo pogoji za rast patogenih bakterij.driske pri b z motnjami imuskega odgovora-so zelo pogoste pri bolnikih z aidsom povzrocitelji so lahko razlicni tudi taksni ki pri normalnem imuskem odzivu ne delujejo patogeno.vcasih drisko poskusamo etiolosko opredeliti ker vecino lahko ucinkovito zdarvimo s kemoterapevti zastrupitve s hrano-alimentarne toksikoinfekcijske so obolenja kjer se istocasno pojavijo znaki infekcije in intoksikacije nastane navadno z uzivanjem hrane ki je okuzena in toksini ki jih povzrocitelji izlocijo glavna klinicna znacilnost teh infekcij je hiter zacetek zelocno crevesne motnje nevroloske motnje in vcasih povisana tt, povzrocitelji so lahko razlicni