Infuzija, obolenja ledvic in jeter

ZN BOLNIKA Z INFUZIJO

Po naročilu zdravnika, z infuzijo dovajamo bolniku tekočino, elektrolite, razne soli, vitamine, zdravila….

Naloga MDS: priprava in aplikacija infuzije

Naloga TZN: menjava infuzijskih steklenic, opazovanje.

Dnevno potrebo po vodi, ugotavljamo s tekočinsko bilanco. Uravnoteženo količino H2O v organizmu je potrebna za normalno odvijanje vseh življenjskih procesov. Dehidriran bolnik- hipodidracija je takrat, ko ima premalo vode. Ko je v telesu preveč vode-hiperhidracija (edemi-tkivni, zastajanje tekočin v telesnih votlinah). Za normalno odvijanje življenskih funkcij je potrebno tudi ustrezno acidobazično ravnovesje (razmerje med kislostjo in bazičnostjo). Organizem uravnava acidobazično ravnovesje s pomočjo PUFERJEV. Pufer je snov iz slabe kisline ali baze in visoko ionizirane soli iste kisline ali baze. S pomočjo izločanja kislin ali alkalnih snovi skozi ledvice. Izločanje CO2 skozi pljuča.

 

– z infuzijo dosežemo nadomeščanje tekočine. Uporabljamo izotonično fiziološko raztopino 0,9% NaCl

– nadomeščanje tekočine in elektrolitov-RINGER

– pokrivanje kaloričnih potreb ( za začetek 5% glukoza )

– z infuzijo dosežemo transport zdravilnih suubstannc in dosežemo zdravilni učinek.

 

Vrste raztopin:

– energetske hranilne snovii

– elektroliti

– vitamini

Raztopino dovajamo v veno preko infuzije. Infuzivno dovajanje.

 

Naloge TZN v zvezi z I.V. infuzijo:

– skrbi za ustrezno shranjevanje raztopin

– z napravami za infuzijo ravna po aseptičnih pravilih

– pravilno nadzira čas in iztekanje tekočine 1ml tekočine=20 kapljic (gtt)

– sproti zapisuje vrsto in količino infudirane tekočine

 

Hitrost iztoka infuzijske raztopine mora biti enakomerna. Imamo 2 načina točenja.

1.) mehanična nastavitev   ( hitrost iztoka v ml/min )

2.) elektronska nastavitev  ( iztok v ml/min s pomočjo perfuzorja )

 

Zapleti pri infuziji:

TZN opazuje pretok infuzije, vbodno mesto, splošno počutje, kontrola VF. Ko pride do zapletov, je treba takoj prekiniti infuzijo in obvestiti MS.

zračna embolija- vdor zraka v krvni obtok ( 70ml )

–        tromboflebitis- lokalno vnetje žile v katero je vstavljen venski kateter-rdečina, oteklina, povišana temp., bolečina.

–        Pirogena reakcija- vročina s tresenjem in mrzlico. Preprečimo jo lahko z vsakodnevnim menjavanjem infuzijskih sistemov in aseptičnimi rokovanjem- pri menjavi.

–        alergična reakcija- pojavi se kadar raztopina vsebuje beljakovine na katere je bolnik alergičen

–        paravenozno iztekanje- mimo žile

 

Najpogostejše infuzijske raztopine:

–        0,9% NaCl – fiziološka raztopinna, primerna je za nadomeščanje tekočin. Točimo jo lahko po perifernem inf. Kanalu in centralnem venskem katetru- (intrabrahialni kateter, femoralni kateter, subklavijski kateter )

–        ringer laktat – vsebuje nizke koncentracije Na, K, Cl, Ca in laktata. Uporabljamo ga za nadomeščanjeizgube tekočine. Točimo po perifernem I.V. kanalu ali CVK.

–        ringer uporablja se za perfuzije ran ( lavaža ).

-5% glukoza je raztopina glukoze v krvi. Uporabljamo jo za nadomeščanje tekočine in kot topilo. Točimo jo periferno ali po CVK.

10%, 20%, 40% glukoza največkrat jo dajemo za kritje kaloričnih potreb. Dodajamo ji tudi insulin. 10% glukozo lahko točimo po perifernem I.V. kanalu, 20% in 40% pa samo po CVK.

–        hemaccell – to je viskozna tekočina, katere osnova je želatinna, vsebuje pa tudi albumine in elektroliite. Dajemo ga bolnikom, ki so v šoku. Možne so alergije. Točimo ga zelo hitro, razen če zdravnik odredi drugače.

 

Pomembni napotki pred dajanjem infuzije:

–        infuzijo pripravljamo neposredno pred uporabo

–        sistem mora biti sterilen, pogledamo rok uporabnosti

–        infuzijska raztopina mora biti čista brez znakov oborine

–        kontroliramo rok uporabnosti, shranjevanje infuzijskih steklenic

–        upoštevati moramo upoštevati moramo kompatibilnost infuzij z zdravili

–        upoštevamo navodila zdravnika pri nastavljanju hitrosti infuzije

–        pri dodajanju zdravil moramo steklenico dobro pretresti

–        pravilno napolniti sistem (ne sme biti zraka)

 

OBOLENJE JETER IN ŽOLČA

 

Jetra ležijo desno zgoraj v trebušni votlini in so pomembna pri metabolizmu OH, maščob, aminokislin ter pri presnovi hormonov in zdravil.

Žolčnik je pod njimi in shranjuje koncentriran žolč ter ga sprošča v dvanajstnik.

 

Znaki bolezni jeter

–        icterus kože, sluznic in tekočin zaradi visoke koncentracije bilirubina v krvi

–        aholično blato – sive barve

–        urin je temno rjav, se peni

–        kožne krvavitve – petehije

–        vidne vene na trebušni steni, ascites

–        slabo počutje

–        močan srbež kože – zaradi odlaganja žolčnih barvil pod kožo

 

preiskave

–        anamneza

–        biokemične preiskave krvi, blata in urina

–        testi jetrne funkcije

–        RTG

–        UZ

–        Scintigrafija – kontrastno sredstvo + zaslon

–        Biopsija

 

Pogoste bolezni

–        Jetrna ciroza

–        Žolčni kamni

–        Vnetje žolčnika

 

JETRNA CIROZA

Je kronično, nepopravljivo stanje funkcije jeter zaradi difuzne fibroze. Jetrno tkivo propada zaradi nastanka vozličev v jetrih. Med vozliči se razrašča vezivno tkivo. zaradi tega je jetrnega parenhima (tkivo) vedno manj. Zato odpove funkcija jeter. Odpove tudi portalni krvni obtok zaradi propada žil.

 

Vzroki

–        Alkoholizem

–        Virusni hepatitisi

 

Znaki

–        Utrujenost, slabo počutje

–        Inapetenca – neješčnost

–        Hujšanje

–        Topa bolečina v predelu jeter

–        Krvavitve iz prebavil (varice želodca in požiralnika)

–        Spremembe na koži (pajkasti nevusi)

–        Zlatenica

–        Petehije

–        Srbenje

–        Edemi gležnjev

–        Izpadanje dlak

–        Ascites

 

ZN

–        Popolna abstinenca alkohola

–        Dietna prehrana (jetrna dieta)

–        Skrb za redno odvajanje

–        Mirovanje in sprostitev

–        Pomoč pri osebni higieni

–        Preprečevanje srbenja kože

–        Skrb za preprečevanje preležanin in pljučnice

–        Nadzor vitalnih znakov

–        Nadzor nad telesno težo

–        Nadzor nad zavestjo

–        Pomoč in nadzor pri zdravljenju z infuzijo in dajanjem predpisanih zdravil

–        Pomoč pri ostalih življenjskih aktivnostih po potrebi

 

Komplikacije

  1. 1.    Krvavitve iz varic požiralnika

–        Pomembna je ZN bolnika, opazovanje med infuzijo in transfuzijo

–        Priprava na endoskopijo

–        Opazovanje vitalnih znakov

–        TZN lahko sodeluje pri koagulaciji krvavečih žil

–        Skrb za mehko odvajanje blata, da se bolnik ne napenja

 

  1. 2.    jetrna koma

Poteka v treh stadijih bolezni. Zaradi slabega delovanja jeter pride do zastrupljanja organizma. Zviša se nivo amoniaka v krvi. Amoniak nastane iz presnove beljakovin, kar povzroči motnje zavesti. Poznamo različne stadije bolezni glede na globino motnje zavesti:

 

  1. stadij: zmedenost, nemir, izčrpanost, tremor, depresija, zadah iz ust
  2. stadij: neorientiranost, apatičnost, tresenje organizma preide v krče, ne more koordinirati gibanja, tahikardija, hipotenzija
  3. stadij: izguba zavesti, motnje dihanja, krvavitve v organih, odpoved organov, odpoved srca, smrt

 

hitreje ko bolnik zapade v komo, hitrejša je smrt, slabša je prognoza.

 

ZN pri jetrni komi

–        nadzor zavesti, nezavestni morajo biti nameščeni v enoti intenzivne nege

–        pomembna je pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih

–        opazovanje vitalnih funkcij in tekočinske bilance

–        poostrena ustna in osebna higiena

–        paranteralno hranjenje z infuzijo

–        aplikacija antibiotikov (injekcije)

–        skrb za odvajanje

–        poostrena higiena, ker je nagnjen k infarktu

 

ŽOLČNI KAMNI (cholelithiasis)

Gre za prisotnost kamnov v žolčniku in/ali v žolčevodu. Pojavljajo se pri 50 letu starosti, pri skoraj vsaki 5. ženski in vsakem 10. moškem. Težave zaradi kamnov ima približno 1/3 ljudi.

 

Znaki

–        žolčni napadi (bolečine pod desnim rebrnim lokom zaradi hude kolike – krči)

–        občutek tiščanja v žlički

–        izpahovanje, slabost, napenjanje, bruhanje

 

DG

–        UZ

–        RTG

 

Kamni so najpogosteje sestavljeni iz kalcija in žolčnih soli – holesterinski.

ZN

–        Operativna odstranitev žolčnika ali kamnov – endoskopsko

–        Mirovanje, karenca hrane

–        Žolčna dieta

–        Lajšanje bolečin z analgetiki in spazmolitiki

 

VNETJE ŽOLČNIKA (eholecystitis)

Lahko je akutno ali kronično. Akutno je posledica zapore izvodila z žolčnim kamnom. Žolčnik postane napet, njegova stena se stanjša. Če se vnetje ne umiri, lahko pride do perforacije (predrtje). Do vnetja lahko pride tudi zaradi prisotnosti bakterij.

 

Znaki

–        Povišana telesna temperatura

–        Mrzlica

–        Napet trebuh

–        Bolečine

–        Nausea (slabost)

–        Vomitus (bruhanje)

 

V kolikor kamni preidejo v izvodila trebušne slinavke, lahko pride do akutnega pankreatitisa.

Kronično vnetje se pojavlja v presledkih. Težave se pojavijo:

–        ko pride do zastoja žolča

–        ko se zapre žolčevod

–        gnoj v žolčniku (empiem), takrat se pojavi septična temperatura

–        perforacija žolčnika z izlitjem žolča v trebušno votlino

–        peritonitis – vnetje trebušne votline

 

ZN

–        mirovanje

–        pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih

–        karenca

–        i.v. infuzija

–        čaj, prepečenec

–        žolčna dieta (brez maščob, jajc)

–        na predel žolčnika polagamo ledene obkladke

–        poskrbeti moramo za redno odvajanje blata, če je bolnik nagnjen k obstipaciji – klistir/klizma

 

TH

–        analgetiki

–        spazmolitiki

–        antibiotiki

–        operativno

 

BOLEZNI TREBUŠNE SLINAVKE

leži v zgornjem delu trebuha. Žleza ima eksokrini del, ki izloča sok za prebavo OH, maščob in beljakovin. Endokrini del izloča hormon insulin, ki ima funkcijo pretvorbe glukoze iz polisaharidov v monosaharide. Presežek glukoze se spremeni v maščevje. Pri endokrinih motnjah se pojavlja povišan KS (krvni sladkor), motnje v prebavi, prenašanje hrane – iztirjena presnova.

 

Preiskave

–        biokemične preiskave blata, urina, krvi

–        RTG

–        UZ

–        Scintigram

–        Biopsija

 

Pogoste bolezni trebušne slinavke

–        pankreatitis

–        Diabetes

 

pankreatitis (vnetje trebušne slinavke)

  1. akutni – hitro nastajajoče vnetje zaradi različnih vzrokov, lahko poteka benigno in bolnik popolnoma ozdravi. Lahko poteka letalno – bolnik umre zaradi nekroze trebušne slinavke in krvavitve.

 

Vzroki

–        žolčni kamni

–        alkoholizem

–        zastoj sekreta zaradi karcinoma

–        virusne okužbe

 

znaki

–        bolečina v epigastriju

–        bolečina pod levimi rebri, ki je izražena v hrbet, pojavi se 2-3 ure po zaužitju mastne hrane

–        nausea

–        vomitus

–        hipertermija

–        tahikardija

–        meteorizem

–        pareza črevesja – ileus

 

komplikacije

–        znaki šoka

–        peritonitis

–        paralitični ileus

–        krvavitve

–        prehodni diabetes

 

ZN

–        intenzivna nega

–        stalni nadzor

–        postna karenca (48 ur)

–        bolnik liže koščke ledu

–        infuzija

–        kontroliramo sukcijo in merimo izločke (bilanca)

–        analgetiki – če bolnik ni sediran, relaksiran

–        na predel trebušne slinavke damo led

 

  1. kronični – poteka počasi, podoben je akutnemu, manj izražen

znaki

–        izguba telesne teže

–        slabo prenašanje mastne, sladke hrane, alkohola, kave

–        diareja, obstipacija

 

ZN

–        dieta

–        terapija (analgetiki)

 

diabetes

melitus

je stanje kronične hiperglikemije, ki nastane zaradi pomanjkanja insulina ali odpora. Posledice so. Motnje v presnovi OH, maščob in beljakovin. Vse to pripelje do okvare malih žil oči, ledvic, velikih žil z aterosklerozo ter drugih tkiv.

 

Vrednosti normalnega sladkorja v krvi so 3,9 – 6,6 mmol/l (na tešče)

 

Po SZO (WHO) govorimo o diabetesu, ko preseže glukoza v krvi 8 mmol/l na tešče, oz. več kot 11mmol/l 2 uri po obremenitvi z glukozo (ogtt).

 

 

Vzroki

–        dednost ali vpliv okolja

 

vrste diabetesa

–        tip 1 – od insulina odvisen – juvenilni

–        tip 2 – od insulina neodvisen  – starostni

 

TIP1

Pojavi se pri otrocih, mladini in odraslih med 30. in 40. letom starosti, z burnimi začetnimi znaki.

 

Znaki

–        hiperglikemija

–        ketoacidoza

–        ketonurija

–        glikozurija

 

vzroki

uničenje β-celic trebušne slinavke zaradi motenega imunskega odziva (T-limfociti – avtoimunske bolezni). Do avtoimunskih bolezni pride zaradi infekcijskih obolenj (virus gripe, rdečk), stresa, zaradi nepravilne prehrane v otroštvu, zaradi dedne dispozicije. Značilna so pogosta nihanja KS tekom dneva.

 

TIP2

Pojavi se pri starejših (po 50. letu). Močno vpliva debelost. Pomembna je dedna dispozicija. Začne se z moteno toleranco za glukozo. Najprej pride do zmanjšane občutljivosti tkiv (mišice, jetra) za insulin, zato trebušna slinavka začne izločati večje količine insulina. Količina insulina se znižuje, količina glukoze iz jeter se zvišuje. Pravilno delovanje insulina preprečuje povišan holesterol, povišan RR in premalo gibanja. Pri tem tipu se kronični zapleti prej pojavijo, ker je bila bolezen dolgo časa prikrita.

 

NOSEČNOSTNI DIABETES se pojavlja med nosečnostjo in običajno po porodu izgine.

PREHODNI DIABETES PRI PANKREATITISU se pojavi zaradi jemanja določenih zdravil (steroidi)

 

Predstopnje

–        mejna glikemija – 6,1-6,9 mmol/l

–        bazalna glikemija – motena toleranca za glukozo

 

splošni znaki diabetesa

–        poliurija (10-20l/dan)

–        nikturija (pogostejše nočno uriniranje)

–        suha usta & žeja

–        lakota/hujšanje

–        utrujenost & zaspanost

–        srbenje spolovila

–        nejasen vid

 

preiskave s katerimi dokažemo diabetes

–        kontrola KS – glukoskan

–        OGGT – aplikacija 75g glukoze, odvzem krvi

–        Preiskave urina – glukozurija

–        Preiskave glicerola in trigliceridov

 

Kriteriji za DG sladkorne bolezni

–        Vrednost glukoze na tešče (pod 6,1 mmol/l)

–        Vrednost na pljučne meritve glukoze kadarkoli tekom dneva, mora biti pod 6,1mmol/l

–        Vrednost glukoze 2h po pitju sladkane vode, glukoza mora biti 7,9 mmol/l; na tešče 6,1 mmol/l

 

Zdravljenje in ZN

Zdravljenje je doživljenjsko. Potreben je timski pristop, še posebej pa delo s svojci in bolniki. Pri tipu2 se pojavlja oralna diabetična terapija. Potrebna je zdrava prehranba. Pri tipu1 je zelo pomembna telesna aktivnost, veliko gibanja. Potrebna je samokontrola KS v krvi (gluloskan) ali v urinu (lestvica). Zelo pomembna je nega kože in nog zaradi slabe prekrvavitve. Pogoste so diabetične noge.

Oralna diabetična terapija

Dajejo se zdravila, ki spodbujajo izločanje insulina, zdravila, ki zavirajo vsrkavanja glukoze v prebavilih, zdravila, ki z blokado encima zavirajo razgradnjo OH v enostavne sladkorje in s tem upočasnijo absorbcijo iz črevesa v kri.

 

Zdravljenje z insulinom

Kadar gre za delno ali popolno prenehanje insulina. Aplicira se subkutano.

 

Vrste insulina

–        Ultrakratko delovanje – začne delovati takoj in deluje do 4h po aplikaciji

–        Kratko delovanje – do 8h

–        Srednje dolgo delovanje – deluje do 24h

–        Dolgo delovanje – deluje najmanj 20-30h

–        Mešanice (1x na dan) – 50% kratko + 50% dolgo

 

Dolžina delovanja in hitrost nastopa delovanja je odvisna od:

–        Koncentracije in doze insulina

–        Mesta aplikacije

–        Prekrvavljenosti

–        Aktivnosti bolnika

 

Humani insulin uporabljamo za gensko-tehnološko vodenimi bakterijami, ki jim je vcepljena informacija za proizvodnjo insulina. Pridobivajo ga z biokemičnim postopkom pri katerem je napačna svinjska aminokislina zamenjana s človeško. Tovarniško pripravljeni insulini imajo 100IE/ml. stari insulini (v stekleničkah) imajo 40IE/ml.

 

Komplikacije

–        Hiper/hipoglikemije

–        Spremembe žil

–        Diabetična noga

–        Nevropatije

–        Infekcije

 

HIPERGLIKEMIJA – pomanjkanja insulina (tip1)

Znaki

–        Zožena zavest, koma

–        Huda žeja

–        Poliurija

–        Bruhanje

–        Tahikardija

–        Tahipnoa

–        Zadah po acetonu

–        Hipotonija

–        Topla, izsušena koža

–        Povišan KS nad 30 mmol/l

–        Zvišan aceton v urinu

 

ZN
Bolnik je na enoti intenzivne nege pod stalni nadzorom. Dovajanje o2, odmerek insulina se spreminja glede na višino KS.
HIPOGLIKEMIJA
je najpogostejši stranski učinek.
Vzroki
–        nepravilen odmere insulina
–        premajhen, izpuščen obrok hrane
–        uživanje alkohola
–        prevelika aktivnost
–        bruhanje

 

znaki

nekateri bolniki ne čutijo hipoglikemije. Pri lažji hipoglikemiji so naslednji znaki:

–        znojenje

–        bledica

–        lakota

–        razdražljivost

 

pri hujši obliki so:

–        tremor

–        šumenje v glavi

–        mravljinci

–        motnje zavesti

–        krči

[wp_ad_camp_1]

 

ZN

–        bolnik zaužije dodaten obrok hrane ali pijače

–        po naročilu zdravnika se lahko aplicira 40% o2 + 50% glukoza

 

spremembe žil se pojavijo 5-15 letih od začetka diabetesa.

 

SPREMEMBE VELIKIH ŽIL – makroangiopatija

Ateroskleroza možganov, srca in žil v nogah – posledica možganske kapi, srčna kap, amputacija nog

 

SPREMEMBE MALIH ŽIL – mikroangiopatija

Diabetična nefropatija – okvara žil v ledvicah, diabetična retinopatija

 

DIABETIČNA NOGA – posledica kroničnega zapleta ob infekciji ali poškodbah – noge so slabo prekrvavljene zaradi makroangiopatije, rane se slabo celijo, pojavijo se ulkusi (ulcus cruris).

 

Pravilna nega nog je zelo pomembna!

Preventiva so tople noge (bombaž, volna), nogavice in čevlji ne smejo tiščati. Bolnik si mora vsak dan pregledati noge, pravilno striči nohte – ne preveč, sproti si odstranjujejo poroženelo kožo, mazilo, uporaba posebnih vložkov za čevlje. Vsa vnetja in rane obravnava zdravnik.

 

NEVROPATIJE – nevrološke spremembe. Pojavljajo se omrtvičenja, preobčutljivost, motnje oživčenja mehurja (inkontinenca), prenehanje izločanje znoja.

 

NAGNJENOST K INFEKCIJAM – povečano število infekcij. Stalno celjenje ran, zmanjšana odpornost proti infekcijam.

 

OBOLENJE LEDVIC

 

Bolezni sečil lahko zajamejo posamezne organe ali več organov skupaj. Bolezen se lahko širi iz ledvic na sečevode, sečnik in sečnico ali v obratni smeri. Glavna funkcija ledvic je filtracija – ločevanje uporabnih in strupenih snovi. Motena funkcija mora biti hitro odstranjena, sicer pride do odpovedi ledvic in do prizadetosti celega telesa.

 

Funkcije ledvic

–        vzdrževanje osmotskega pritiska

–        uravnavanje acidobaznega ravnovesja

–        izločanja odpadnih produktov presnove in telesu tujih snovi

–        regulacija RR (renin – hormon, ki uravnava RR)

–        regulacija mineralizacije v kosteh (vitamin D v ledvicah postane biološko aktiven. Omogoča resorbcijo Ca v črevesju in nalaganje v kosti)

–        regulacija tvorbe krvi (eritropoetin – hormon, ki pomaga pri zoritvi eritrocitov)

 

znaki obolenja ledvic

–        motnje mikcije

–        sprememba barve kože – bleda do slamnato rumene

–        srbež zaradi retentov v podkožju

–        poškodbe kože, ranice se slabo celijo

–        edemi – nabrekle veke, zabuhel obraz, otekline gležnjev – zjutraj

–        koža je bleda in topla

–        povišana telesna teža zaradi zastoja tekočin

–        težave prebavnega trakta (nausea, bruhanje, driska, zadah po acetonu)

–        anoreksija

–        hujšanje

–        hipertenzija, glavobol, somnolenca, zmedenost, nemir, razbijanje srca

–        uremija – zastrupitev z lastnimi produkti presnove

–        nezavest

–        smrt

–        nemir

–        zvišana sečnina v krvi – urea

 

preiskave

–        merjenje diureze

–        merjenje spec. Teže urina (1010-1030)

–        preiskave krvi in urina – biokemične in bakteriološke

–        endoskopije in biopsije

–        testiranje funkcije ledvic

–        RTG, CT

–        Izotopske preiskave

–        Urografija

–        Uretrografija

–        Cistoskopija

–        Vezikolografija

–        Retrogradnapielografija

–        UZ

 

Najpogostejše bolezni ledvic

–        Ledvični kamni

–        Okužbe sečil

–        Glumerulonefritis – vnetje ledvičnih čašic

–        Ledvična odpoved

 

Ledvični kamni

Povzročajo hude bolečine.

Vzroki

–        Motnje v odtoku urina

–        Okužbe sečnih poti

–        Motnje presnove

 

Sestava kamnov je različna.

 

Znaki

–        Močna bolečina, ki se pojavlja v obliki ledvičnih krčev, širi se navzdol po sečevodu proti mehurju in traja lahko nekaj minut do nekaj ur

–        Hematurija

–        Nausea, vomitus

–        Občutljiv in napet trebuh

–        Pogosta mikcija

 

ZN

–        Aplikacija spazmolitikov in analgetikov

–        Veliko tekočine in veliko gibanja

–        Precejanje urina

–        Dietna prehrana

 

Zdravljenje

–        Z operacijo oz. z drobljenjem z laserjem

–        Vloga TZN je tudi ZN z namenom preprečevati nastanek kamnov

–        Endoskopsko odstranjevanje kamnov

 

Okužbe sečil

Povzročajo jih mikrobi, ki zaidejo v sečila. Povzročajo akutni cistitis.

 

Znaki

–        Disurija

–        Polakisurija (uriniranje po kapljicah)

–        Krči mehurja

–        Povišana temperatura

–        Mrzlica

–        Bolečine, splošno slabo počutje

–        Hematourija

–        Piurija

–        Bakteurija

 

Akutni ali kronični pielonefritis

Je vnetje ledvične čašice in ledvičnega parenhima (tkivo, ki gradi ledvice)

 

Vzroki

–        Kronična uporaba analgetikov

–        Nosečnost

–        Diabetes

–        Hipertrofija prostate

 

Znaki

So podobni kot pri akutnem cistitisu. Pojavi se še poliurija in povišana sedimentacija.

 

Bakterije lahko vstopajo čez ureter hematogeno ali limfogeno.

 

Glomerulonefritis

Je vnetje ledvic, ki se dogaja v ledvičnem telescu – glomerulu.

 

Vzrok je najpogosteje neznan. Lahko je tudi avtoimunska bolezen. Poznamo akutni in kronični glomerulonefritis.

Akutni se pojavi po infekciji (streptokokna angina). Pojavi se hipertenzija, hematurija, proteinurija, povišana sedimentacija, utrujenost, glavobol, bolečine v ledvenem predelu, edemi…

Preide lahko v kroničnega, kjer na začetku ni težav. Kasneje se pojavi oligurija (do 400ml/dan). V urinu so trombociti, eritrociti. Pojavijo se edemi kože, bledo rumena koža, hipertenzija, dispnoa, cianoza, nevarnost infekcij in nazadnje odpoved ledvic.

 

Odpoved ledvic – insuficienca

Odpoved je lahko akutna ali kronična. Ledvice niso več sposobne izločati dušikovih snovi iz telesa, regulirati vode, elektrolitov in acidobazičnega ravnovesja. Insuficienca vodi v uremijo. Zdravljenje je hemodializa.

 

Hemodializa je filtracija krvi v 3-5 urah, 2-3x tedensko v dializnih centrih ali na domu.

 

Vrste dialize

–        Preko dializatorja

–        Peritonealna

 

HEMODIALIZA je odstranjevanje nerabnih snovi iz krvi ter dodajanje pomembnih snovi z difuzijo skozi umetno polprepustno membrano v bolnikovo kri.

 

Priprava bolnika na dializo

Najprej je potrebno napraviti na podlahti arterijo-venozno fistulo (arterija+vena). Bolnika je potrebno poučiti on namenu dialize in časovnih terminih. Izobraževanje bolnika je nujno potrebno, izmenjava izkušenj v društvih. Dializa je doživljenjska oz. do presaditve ledvice. Bolnik ima veliko omejitev, od poklicnih, v družinskem in družabnem življenju. Dieta je zelo stroga. Ne sme piti veliko. Niso sposobni hudih fizičnih naporov.

 

PERITONEALNA DIALIZA – potrebušna

Peritonej je polprepustna membrana, ki dopušča prestop snovi iz krvi v trebušno votlino (kamor smo prek sistema vložili dializno tekočino). Snovi prestopajo tako dolgo, dokler se ne izenači njihova koncentracija v krvi in dializni tekočini, ki smo jo natočili v trebušno votlino. Snovi so: sečnina, kalij, kreatinin, anorganski fosfati. Zdravnik uvede poseben kateter v trebušno votlino skozi spodnjo trebušno steno. Dela se v lokalni anesteziji. Na to cevko namestimo infuzijski komplet z vrečko z dializno tekočino. Tekočina mora biti ogreta na telesno temperaturo. V telo jo točimo 15 min in jo po principu prostega pada iztočimo. Med peritonealno dializo beležimo količino natočene in iztočene tekočine, popite in izločene tekočine, vitalne znake, sladkor in kalij.

 

Prednosti peritonealne dialize

Preprosta dializna metoda na domu brez zapletenih naprav, ni potreben žilni pristop (brez fistule). Učinki so dobri.

 

pomanjkljivosti so:

–        Stalno ponavljajoč postopek

–        Pogost peritonitis

–        Psihične težave zaradi spremenjenega načina življenja

 

ZN

–        Kontrola diureze in mikcije

–        Pri dajanju diuretikov je nujno potrebno vnašati kalcij in kalij

–        Potrebna je pomoč bolnikom pri vseh življenjskih aktivnostih

–        Bolniki so nagnjeni k dekubitusom, trombozi, infekcijam kože, pljučnicam…

–        Poostrena osebna higiena

–        Bolnik se mora pravilno oblačiti

–        Ogrevanje bolnika zaradi slabe prekrvavitve in edemov

–        Potrebna je ledvična dieta

–        Neješčnost

–        Bolniki morajo omejiti uživanje beljakovinske hrane, hrane z veliko kalija in soli

–        Pojavi se bruhanje, kolcanje, uremični gastritis, zadah po amoniaku

–        Potrebno je merjenje vitalnih funkcij (RR, T)

–        Tekočinska bilanca

–        Opazujemo mikcijo in diurezo

–        Obvladovanje bolečine in stresa

–        Psihična pomoč v kriznih situacijah (dializa, transplantacija…)

–        Pomembna je zdravstvena vzgoja

Leave a comment