Kdaj dajemo NGS?

–       Kadar bolnik ne more jesti (po možganski kapi, če je v nezavesti),

–       Kadar ne sme jesti (razne opreacije),

–       Kadar bolnik noče jesti dalj časa ( npr. Duševne motnje ).

NGS- se uvaja skozi nosnico v želodec. Pred uvajanjem pomerimo in označimo ( sondo ). Mora ustrezati dolžini med ušesno mečico, konico nosu in žličko.

Kontrola lege sonde:

–       INSPEKCIJA (fizični pregled v usta, nos),

–       ASPIRACIJA ( z 20ml brizgalko izsesamo želodčni sok, z laksonovim papirčkom preverimo kislost. Če sondo potegnemo k sebi. Če je v brizgalki vsebina ostanka hrane, želodca in je te vsebine 100ml bolnika ne hranimo in pokličemo zdravnika ).

–       AVSKULTACIJA (poslušanje s pomočjo stetoskopa ali fonendoskopa. Vbrizgalko napolnimo 20ml zraka. Napolnjeno z zrakom kontaktiramo v sondo in jo položimo na kompreso, ki je na bolniku. Stetoskop položimo dva prsta pod žličko in nekoliko v levo. Z levo roko držimo zvočno membrano, z desno pa na hitro pritisnemo na bat brizgalke in v NGS apliciramo zrak. Pri tem slišimo “pok“. Če ne slišimo, ta postopek ponovimo).

–       RTG= NGS ima železno konico in se to vidi na rtg posnetku. ( zelo redko ).

Hranjenje po NGS:

–       Hranjenje s pomočjo sistema za hranjenje.

–       Hranjenje s pomočjo sistema za hranjenje vezanega na črpalko –hranjenje brez prekinitve.

Možni zapleti:

–       Izvlek sonde,

–       Prebavne težave,

–       Diareja,

–       Izpakovanje,

–       Trebušni krči,

–       Bruhanje,

–       Zamašitev sonde,

–       Zaplet sonde,

–       RZP; na nosni sluznici,

–       Aspiracija hrane pri ležečem bolniku.