Kdaj dajemo NGS?
– Kadar bolnik ne more jesti (po možganski kapi, če je v nezavesti),
– Kadar ne sme jesti (razne opreacije),
– Kadar bolnik noče jesti dalj časa ( npr. Duševne motnje ).
NGS- se uvaja skozi nosnico v želodec. Pred uvajanjem pomerimo in označimo ( sondo ). Mora ustrezati dolžini med ušesno mečico, konico nosu in žličko.
Kontrola lege sonde:
– INSPEKCIJA (fizični pregled v usta, nos),
– ASPIRACIJA ( z 20ml brizgalko izsesamo želodčni sok, z laksonovim papirčkom preverimo kislost. Če sondo potegnemo k sebi. Če je v brizgalki vsebina ostanka hrane, želodca in je te vsebine 100ml bolnika ne hranimo in pokličemo zdravnika ).
– AVSKULTACIJA (poslušanje s pomočjo stetoskopa ali fonendoskopa. Vbrizgalko napolnimo 20ml zraka. Napolnjeno z zrakom kontaktiramo v sondo in jo položimo na kompreso, ki je na bolniku. Stetoskop položimo dva prsta pod žličko in nekoliko v levo. Z levo roko držimo zvočno membrano, z desno pa na hitro pritisnemo na bat brizgalke in v NGS apliciramo zrak. Pri tem slišimo “pok“. Če ne slišimo, ta postopek ponovimo).
– RTG= NGS ima železno konico in se to vidi na rtg posnetku. ( zelo redko ).
Hranjenje po NGS:
– Hranjenje s pomočjo sistema za hranjenje.
– Hranjenje s pomočjo sistema za hranjenje vezanega na črpalko –hranjenje brez prekinitve.
Možni zapleti:
– Izvlek sonde,
– Prebavne težave,
[wp_ad_camp_1]
– Diareja,
– Izpakovanje,
– Trebušni krči,
– Bruhanje,
– Zamašitev sonde,
– Zaplet sonde,
– RZP; na nosni sluznici,
– Aspiracija hrane pri ležečem bolniku.