Je skrb za umirajoče in ne pomeni samo kraja bivanja, ampak predvsem koncept življenja, ki spoštuje človeško življenje do njegovega naravnega konca in vključuje celostne potrebe umirajočih bolnikov in njihovih svojcev. Hospic želi pomagati družini umirajočega, da umirajoči bolnik lahko preživi zadnje obdobje svojega življenja, če se le ga v svojem domačem okolju. Ne poudarja smrti, ki sicer pride ob svojem času, pač pa kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih. Hospic se ukvarja najprej z življenjem.

NAČELA HOSPICA:

–       Spoštuje življenje in umiranja kot naravno dogajanje.

–       Smrti niti ne zavlačuje, niti ne pospešuje.

–       Hospic bolnikom življenja ne podaljšuje.

–       Delajo tisto, kar jim izboljša kakovost življenja.

–       Skrb za olajšanje bolečine in drugih bolezenskih znakov.

–       Bolniku nudi tudi psihološko, socialno in drugo oporo.

–       Pomaga bolnikovi družini med boleznijo, po njej in v času žalovanja. Če je bolnik v hiši hospic so svojci poleg njega.

–       V programu hospic dela mnogo prostovoljcev, ki prinašajo kakovost in skrb umirajočem bolniku in njegovi družini.

–       Z različnimi oblikami pomoči omogoča bolniku polno in dostojanstveno življenje.

–       Pomaga v zdravstvu in družbi izoblikovati razmere, da bi čim več ljudi umiralo tam kjer si želijo.

–       Z osveščanjem zdravstvenega osebja želi pomagati, da bi umirajoči tudi v bolnišnici in v domovih za ostarele lahko čim bolj kakovostno živeli do konca.

–       Hiša hospic ni bistveno, je dobrodošla kadar bolnik potrebuje hospitalizacijo za ureditev protibolečinske terapije, da se spočijejo svojci in podobno.

V Sloveniji je delovala l.1992 skupina za spremljanje hudo bolnih in umirajočih pri Škofijskem karitasu v Ljubljani. Slovensko društvo hospic se je ustanovilo l. 1995. Konec leta je imelo že 796 članov.

Slovensko društvo Hospic za doseganje svojih ciljev izvaja naslednje naloge:

–       Organizira in izvaja projekte nepridobitve narave za pomoč hudo bolnim, umirajočim, njihovim svojcem ter žalujočim z vsem spoštovanjem njihovega dostojanstva, želja in pravice ne glede na vero, nacionalnost, raso, politično predanost in socialni položaj.

–       Organizira izobraževanje in usposabljanje prostovoljcev in strokovnjakov za lastne potrebe in za širše področje psihosocialne pomoči.

–       Prizadeva si za detabuizacijo umiranja, smrti in žalovanja v družbi.

–       Izdaja literaturo v skladu s predpisi s tega področja.

–       Sodeluje s podobnimi društvi in organizacijami s tega področja v Sloveniji in tujini.