Najpogostejše metode so:
- klinični pregled
- ginekološki pregled
- Schillerjev test
- citodiagnostika
- kolposkopija
- biopsija
- abrazija
- kuldocenteza
- endoskopske preiskave (histeroskopija, laparoskopija, kuldoskopija, cistouretroskopija, rektoskopija)
- urodinamske preiskave
- RTG slikanje (histerosalphingografija, uretrocistografija, limfografija, CT – računalniška tomografija)
- UZ pregled
- Nuklearna magnetna resonanca
- scintigrafija
- laboratorijske preiskave
- določanje bazalne temperature
Ginekološki pregled
Vsaka ženska mora po pričetku spolnega življenja vsaj enkrat letno na ginekološki pregled. Prav tako je pomembno, da se nauči skrbno opazovati dogajanja v svojem telesu, zapisovati dneve menstruacije in posebnosti v zvezi z rodili v menstruacijski koledarček. Ta koledarček prinese vedno s seboj na ginekološki pregled.
Na ginekološki pregled mora ženska priti fizično pripravljena. Vsaj 24 ur pred pregledom si ne sme izpirati nožnice ali uporabiti vaginalete (rezultati preiskav so lahko napačni). Distalni del črevesja naj bo prazen. Tik pred pregledom žena izprazni mehur.
Potek ginekološkega pregleda:
- zdravnik se z bolnico najprej pogovori (vzame anamnezo)
- sledi splošna preiskava, preiskava dojk, trebuha, zunanjega spolovila
- preiskava v zrcalih
- notranja ginekološka preiskava:
- dvoročna ali bimanualna ginekološka preiskava skozi nožnico (vaginalno-abdominalna preiskava)
- dvoročna ginekološka preiskava skozi danko (rekto-abdominalna preiskava)
- rekto-vaginalna preiskava
Schillerjev test
Metoda barvanja dostopnih površin ženskih spolovil se izvaja takrat, ko želi zdravnik določiti najbolj reprezentativno mesto, iz katerega bo vzel košček tkiva za histološko preiskavo.
Citodiagnostika
Bris po Papanicolaou
PAP test ali citološki bris materničnega vratu je najpomembnejša detekcijska metoda za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu.
Citološka preiskava
S citološko preiskavo proste tekočine v trebuhu ali aspiracijske biopsije dojk in bezgavk lahko odkrijemo prisotnost rakastih celic.
Kolposkopija
Je metoda, ki omogoča povečavo tkiva s pomočjo optičnega instrumenta in usmerjenega snopa svetlobe. Preiskava je pomembna za odkrivanje sprememb na dostopnih delih zunanjega spolovila, nožnice in materničnega vratu.
Biopsija – odvzem tkiva za histološko preiskavo
Delček tkiva za histološko preiskavo na zunanjem spolovilu, v nožnici ali na materničnem vratu odvzame zdravnik s pomočjo skalpela ali ekscizijskih klešč.
Abrazija
ali izpraskanje maternične sluznice je pogost diagnostični (maternična sluznica se odpošlje na histološko preiskavo) in terapevtski poseg (v primeru krvavitve zaradi hipertrofije maternične sluznice). Izvaja se v aseptičnih pogojih v splošni ali lokalni anesteziji.
Funkcionirana abrazija pomeni, da se ločeno izpraska sluznica materničnega vratu in sluznica materničnega telesa ter se ločeno histološko pregleda. Abrazija se ne izvaja pri ženskah, ki imajo vnetje rodil.
Kuldocenteza
ali punkcija Douglasovega prostora (med maternico in rectumom) je prebodenje zadnjega nožničnega oboka in aspiracija proste tekočine v terapevtske ali diagnostične namene. Naredi se takrat, ko želi zdravnik preučiti proste tekočine v Douglasove prostoru (kri, gnoj, ascites,…)
Endoskopske metode
To so invazivne endoskopske preiskave. Nekatere se opravljajo v lokalni ali v splošni anesteziji in v aseptičnih pogojih. Endoskopske preiskave omogočajo pogled v telesne votline s pomočjo optične naprave.
Histeroskopija je pregled maternične votline s histeroskopom.
Laparoskopija je metoda, ki omogoča ogledovanje trebušnih organov s pomočjo optičnega instrumenta (laparoskopa). Izvaja se v diagnostične namene (ugotavljanje vzroka neplodnosti, razjasnitev kroničnih bolečin v spodnjem delu trebuha, diagnoza tumorjev) in v terapevtske oziroma operativne namene (sterilizacija, izven-maternična nosečnost, odstranitev tumorjev,…)
Kuldoskopija je metoda, ki omogoča ogledovanje organov v mali medenici skozi zadnji nožnični obok.
Cistouretroskopija
Metoda omogoča ogledovanje notranjosti mehurja in sečnice. Opravi se za ugotavljanje razširjenosti ginekoloških malignomov (raka) na črevo.
Urodinamske preiskave
So namenjene bolnicam, ki jim uhaja voda (inkontinenca urina) ali pa ne morejo urinirati (retenca urina)
Slikovne diagnostične metode
Histerosalpingografija (HSG) je metoda, pri kateri se s pomočjo kontrasta prikaže votli sistem maternice in jajcevodov. Pri preiskavi se vbrizga kontrastna tekočina v maternico in jajcevode, nato se naredi RTG slika. Preiskava se lahko naredi za ugotavljanje neplodnosti (infertilnosti)
Preiskave ne opravljajo pri vnetjih rodil, pri krvavitvah iz nožnice, pri nosečnosti in pri občutljivosti na kontrastno sredstvo.
Uretrocistografija je namenjena ugotavljanju spremenjenih topografskih odnosov med sečnikom, sečnico in nožnico. Po vbrizgavanju kontrasta v mehur se opravi RTG slikanje.
Limfografija je metoda, ki jo ginekološki onkologi uporabljajo za odkrivanje metastaz v bezgavkah. Pomembna je za odkrivanje razširjenosti raka materničnega vratu.
CT (računalniška tomografija)
je RTG preiskava s kontrastno tekočino, ki se v ginekologiji opravlja za ugotavljanje razširjenosti raka.
Scintigrafija je slikovna diagnostična metoda v nuklearni medicini. Temelji na intravenoznem dajanju označenega sledilca, ki se kopiči na zanj značilnih mestih (jetra, kosti, ščitnica,…). Sledilec seva gama žarke, ki so zaznavani z občutljivo gamo kamero. Kopičenje sledilca v določenem organu lahko kaže na poškodbe, na infekcijo ali na neoplastični proces. V ginekologiji se izvaja za odkrivanje rakavih zasevkov v kosteh, v jetrih,…
Pri RTG preiskavah in pri scintigrafiji je bolnica izpostavljena sevanju.
[wp_ad_camp_1]
UZ pregled je ena izmed najpomembnejših dodatnih preiskovalnih metod, ki omogoča oceniti morfologijo notranjih rodil s pomočjo abdominalnega ali vaginalnega tipala. Preiskava je pomebna predvsem pri odkrivanju bolezenskih sprememb maternice in njenih priveskov (jajčniki, jajcevodi – adneksi) ter pri spremljanju nosečnosti.
Laboratorijske preiskave
V ginekologiji so najpomembnejše laboratorijske preiskave hormonske preiskave krvi in urina ter tumorski markerji.
Vloga TZN pri bolnici z naročeno preiskavo:
Možni problemi:
- bolnica občuti strah pred preiskavo
- bolnica preiskavo odklanja
- bolnica za preiskavo ni dobro fizično pripravljena (pomanjkljiva higiena, nepravilno čiščenje črevesja,…)
Cilji ZN:
- bolnica je seznanjena s preiskavo in njenim potekom
- bolnica je pomirjena in ne občuti strahu
- na preiskavo je pravilno fizično pripravljena
Aktivnosti ZN:
- preverimo naročilo zdravnika in datum preiskave
- bolnici razložimo (če je v naši pristojnosti) namen in potek preiskave
- odgovarjamo na njena vprašanja in jo pomirimo
- natančno se držimo navodil in upoštevamo protokol za posamezno preiskavo
- damo predpisana zdravila in se prepričamo o njihovem učinku (odvajala)
- bolnici povemo od kdaj naprej mora biti tešč, če preiskava to zahteva (pregled v narkozi, rektoskopija)
- pred preiskavo se umije in primerno obleče, če je odvisna, to opravimo mi
- bolnici razložimo kam mora iti, včasih je potrebno spremstvo
- po preiskavi jo vprašamo o njenem počutju in ji ponudimo pomoč
- po nekaterih preiskavah bolnico opazujemo (vitalne funkcije, krvavitev)
- upoštevamo navodila po končani preiskavi (pitje tekočine po scintigrafiji).