Demenca je skupek bolezenskih znakov, ki vključuje proces upadanja možganskih funkcij kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje,..

• Tveganje za njen nastanek se povečuje s staranjem.
• Spada med organske duševne motnje.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK DEMENCE

• Poškodbe glave
• Zloraba alkohola
• Motnje gibanja (parkinsova bolezen)
• Lahko se pojavi tudi zaradi možganskih tumorjev
• Infekcije (AIDS, sifilis)
• Druge bolezni (multipla skleroza)

VRSTE DEMENC

• Demenca Alzheimerjevega tipa. Je najpogostejši vzrok za demenco, saj povzroča demenco pri 50-60% pacientov.
• Vaskularna demenca. Povzročijo jo možgansko-žilne bolezni. Začne se med 60. in 70. letom starosti. Razvije se po številnih zaporednih inzultih na področju malih do srednje velikih možganskih žil. Začetek bolezni je ponavadi nenaden. Bolezen lahko spremlja glavobol,vrtoglavica, motnje spomina,spanja.

VLOGA DRUŽINE PRI PREPOZNAVANJU DEMENCE PRI PACIENTU

Pomembna je vključitev svojcev in njihova ustrezna poučenost, ki prepreči marsikateri nesporazum v odnosu do pacienta z demenco. Člani družine in svojci s svojim zgledom in vedenjem, stališči in mnenji pomembno vplivajo na razmišljanje, mnenje in stališča do ohranjanja in krepitve zdravja pacienta.

PODROČJA, PRI KATERIH PRIHAJA DO MOTENJ ZARADI DEMENCE

Motnje na področju kognitivnih funkcij

• Pozornost (predmeti in glasovi odvrnejo pacientovo pozornost; pacient v pogovoru zgublja rdečo nit)
• Abstraktno mišljenje (ne razume šal in pregovorov)
• Govor (ne najde besed, ponavlja iste besede in fraze)
• Kratkoročni spomin (pozabi, kaj je pravkar storil in rekel, ne zna povedat kaj je delal tisti dan)
• Dolgoročni spomin (pozabi kaj se je dogajalo pred kratkim, zadnje tedne in mesece, leta)
• Orientacija v prostoru, kraju, času, prepoznavanje oseb
• Delovanje višjih kognitivnih sposobnosti (se ne zna izražati,ker ne najde besed, ne prepozna predmetov)
• Presojanje okolice (zgubi socialni stik z okolico, je manj urejen, se vede manj spodobno)
• Halucinacije (prividi, prisluhi)
• Blodnje (pacienti so prepričani, da jim drugi kradejo,..)

Motnje na področju čustvovanja

• Depresivnost
• Razdražljivost
• Tesnobnost

Motnje na področju vedenja in vzpostavljanja socialnih stikov

• Sumničenje (počuti se nelagodno, nikomur ne zaupa, se ne počuti varnega)
• Tavanje (stalno odhaja od doma,ker ga ne prepozna za svoj dom)
• Nespečnosti, nočni nemir, motnje dnevnega ritma (ponoči se sprehaja po stanovanju,misleč, da je dan, podnevi pa ob vsaki priložnosti dremlje)
• Vznemirjenost in nasilnost (je fizično nasilen do ljudi in stvari in je besedno napadalen)
• Neprimerno družabno vedenje (se neprimerno prehranjuje-pljuva,cmoka, ne skrbi za osebno higieno, vsiljuje se drugim osebam)

Motnje na področju telesnega delovanja

• Motnje gibanja in otežena gibljivost (ne zna odpreti pipe, premikati noge itd.)
• Nehoteno odvajanje blata in urina
• Motnje hranjenja (ne ve, ali je že jedel)

STOPNJE DEMENCE

• Začetni stadij ali blaga demenca (pacienti ne kažejo več zanimanja za dogajanje v okolici, raje se držijo v družinskem krogu, ki ga poznajo in im ponuja občutek varnosti. Postajajo pretirano površni ali natančni. Pojavijo se težave s spominom, pozabljajo imena ali založijo predmete. Med pogovorom težje sledijo tematiki, ne najdejo besed ali jih izpuščajo).
• Napredujoči stadij ali srednje razvita demenca (stopnjujejo se težave s spominom. Popuščajo socialne zavore. Pojavi se hitro spreminjanje razpoloženja)
• Končni stadij ali huda demenca (težave s spominom se stopnujejo do take mere, da pacienti ne prepoznajo niti svojih najbližjih. Pogovarjajo se z navideznimi predmeti, z lastno podobo v ogledalu. Z napredovanjem bolezni postajajo čedalje bolj upočasnjeni, okorni in se manj gibljejo. Pojavijo se inkontinenca in motnje požiranja-dehidracija)

DELIRIJ spada med organske duševne motnje. Ob upoštevanju nekaterih značilnosti delirantnega stanja lahko vplivamo na zmanjšanje pojavnosti delirija in zapletov, ki se ob tem pojavijo.

Se hitro razvije in ima običajno nihajoč začetek, traja od nekaj ur do nekaj dni. Običajno mine brez posledic, lahko pa je za pacienta življenjsko ogrožajoč.

VZROKI ZA NASTANEK

• Odtegnitveno stanje (alkohol, droge,..)
• Intrakranialni vzroki (možganske poškodbe, tumorji glave, infekcije možganov)
• Sistemska infekcija z vročino in sepso
• Elektrolitske motnje in dehidracija
• Pooperativno stanje in stanje po reanimaciji
• Motnje delovanja endokrinih žlez (npr.bolezni ščitnice, hipofize…)

SIMPTOMI

Izrazitejši so ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah.

• DEZORIENTIRANOST (pacienti se ne znajdejo v prostoru in času; v najhujših primerih ne prepoznajo niti sorodnikov)
• OPTIČNE IN SLUŠNE HALUCINACIJE (zaradi halucinacij so vznemirjeni, prestrašeni in napeti, sumničavi, agresivni, depresivni)
• BLODNJE (običajno so to blodnje s preganjalno vsebino, ni pa nujno, da so blodnje pri delirantnem pacientu sploh prisotne)
• MOTENA POZORNOST (motena je pozornost usmerjanja in vzdrževanja pozornosti. Miselni tok je upočasnjen, razumevanje je oteženo ali pa onemogočeno)
• SPOMINSKE MOTNJE (v večini se ne spomnijo ničesar, kar se je z njimi dogajalo v stanju delirija)
• OBRNJEN RITEM SPANJA (ritem spanja je lahko obrnjen, lahko se pojavi nespečnost)
• PSIHOMOTORIČNA ZAVRTOST (ne govorijo ter so neopazni, lahko pa so nemirni in zbujajo pozornost s hitrim govorom)
• MOTENOST AVTONOMNEGA ŽIVČEVJA (bledica ali rdečica kože, izrazitejše znojenje, tahikardija, bruhanje, povišan RR, pogosto so pacienti inkontinentni)

FAZE POTEKA ALKOHOLNEGA DELIRIJA

• Predelirantno stanje se kaže z znaki kot so: slabo počutjem vznemirjenost,potenje, jutranji tremor. Razvije se 6-8 ur po zadnjem uživanju alkohola.
• Razviti delirij se kaže s kvalitativnimi in kvantitativnimi motnjami zavesti, dezorientacijo,iluzijo, razdražljivostjo. Prisotni so tudi ostali znaki: povišana TT, znojenje, tremor rok, halucinacije. Razvije se od 72-96 ur po prenehanju pitja.
• Življenjsko nevaren delirij najpogostejši zapleti so: infekcije, pljučnica, pankreatitis, ascites, hepatalna koma itd.
• Zdravljenje delirija je odvisno od vzroka za nastanek delirantnega stanja. Pomembna je odstranitev osnovnega vzroka, ki je sprožil delirantno stanje.