1. Predmet in razvoj psihologije:

Opredeli psihologijo in jo razmeji od drugih znanosti. Kdaj je nastala psihologija? Naštej glavne psihološke panoge, ter smeri razvoja psihologije. Katera od smeri ti je najbližja? Zakaj?

2. Metode psihologije:

Opiši značilnosti znanstvene metode( stopnje znanstvenega spoznanja). Po čem se razlikujejo od neznanstvenega spoznavanja? Naštej metode. Primerjaj eksperiment in metodo opazovanja: Kaj so dobre in kaj slabe lastnosti? Preberi več…

Katera je prva faza v procesu spoznavanja okolja? Kateri organi sodelujejo v njej?

To je zaznavanje. V njem sodelujejo senzorni organi (čutila), senzorna živčna vlakna in senzorni možganski centri ( v katerih nastanejo občutki in zaznave).

Naštej 5 osnovnih čutil človeka! So to vsa čutila, ki jih človek ima?

To so: vid, voh, sluh, okus in tip. Imamo še številna druga čutila npr. živčne končiče za bolečino, za toplo, za hladno, čutilo za ravnotežje.

Katere 4 vrste dražljajev ljudje zaznavajo? Ali isto velja tudi za živali? Utemelji!

Ljudje zaznavamo mehanske, kemične, svetlobne in toplotne dražljaje. Pri živalih je drugače, odvisno od vrste; zaznavajo nekatere dražljaje, ki jih ljudje ne (UV, elektromagnetna polja, IR svetlobo….), in ne zaznavajo nekaterih dražljajev, ki jih ljudje zaznavajo (npr. netopir nima vida). Preberi več…

DUŠEVNO ZDRAVJE (LIK ZDRAVE OSEBNOSTI):

–       Prilagojeno funkcioniranje,

–       Dobri medsebojni odnosi v družini, med prijatelji – človek srečnejši in uspešnejši.

RAZVOJ ODNOSOV SKOZI ŽIVLJENSKA OBDOBJA:

–       DOJENČEK: tisti, ki niso imeli odnosa z materjo, kasneje v življenju težje izpostavijo odnose z drugimi.

–       V OTROŠTVU: v otrokovo življenje vstopajo tudi drugi ljudje ( vrtec, šola ) in otrok postaja bolj samostojen. Preberi več…

Beseda psihologija je skovana iz dveh starogrških besed, iz besede psihe (=duša, duševnost) in besede logos (=beseda, nauk, znanost). Dobesedno torej psihologija pomeni nauk o duši. Psihologija proučuje duševnost, duševne pojave.

Psihologija je znanost, ki raziskuje duševno stvarnost, medtem ko druge znanosti npr. fizika, kemija raziskujejo materialno stvarnost. Duševni pojavi pa niso preprosti, temveč so zapleteni, sestavljeni iz množice med seboj povezanih in prepletenih procesov in dogajanj. Pri posamezniku so ti procesi organizirani v celoto, ki jo imenujemo osebnost. Z duševnostjo pa je tesno povezano naše ravnanje, vedenje ali obnašanje. Vse to je predmet psihološkega proučevanja.

Preberi več…